Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratni gost intervjuja je profesor dr. Žiga Turk, eden najbolj pronicljivih in avtonomnih komentatorjev našega časa, ki z inženirskim načinom razmišljanja prinaša svežino v slovenski medijski prostor. Z voditeljem dr. Jožetom Možino sta se v uvodu posvetila komentarju delovanja aktualne vlade. Gost je menil, da je vlada neuspešna, saj razen velikih besed ni izpolnila še nobene za državljane pomembne predvolilne obljube. Kriza v zdravstvu se je še poglobila in obljube »v 30 dneh do specialista« se za zdaj kažejo kot groteskne. Dr. Turk neučinkovitost vlade pripisuje tudi dejstvu, da gre za novo politično sestavo, ki je podcenila pomen političnih izkušenj. Komentiral je zadnje nastope premierja Goloba; zdijo se mu ponesrečeni, ko vabi neuspešne gospodarstvenike, naj se zaposlijo v javnem sektorju. Gost med drugim pravi: »Bodimo realni: večino časa se ta vlada ukvarja z javnim sektorjem, kako bo uredila plače in podobno, z gospodarstvom pa zelo malo. Rešitev iščejo v povečanju državne uprave in zvišanju davkov. « O zadnji napovedi premierja, da bo Slovenija vlagala tudi v vesoljski program, pa dr. Turk pravi: »Vesoljski program? Na neki način je fino slišati »vesoljski program«, ker on ima partnerje v vladi, ki imajo v programu vrtičke pred šolami in stanovanjskimi bloki za samo oskrbo, zato je ideja o vesoljskem programu veliko boljša kot pa vrtički, čeprav je utopična.« V nadaljevanju je gost veliko pozornosti posvetil zahodni ideologiji WOKE, ki z redefinicijo družine in spolne identitete ruši civilizacijske pridobitve in vpliva tudi na delovanje slovenske skrajne levice. Ob tem je podal definicijo konservativizma, ki po njegovem mnenju temelji na pravilih in evoluciji ter je temelj civilizacije. Sedanji vladi zameri, da govori o pobiranju davkov in trošenju, ne pa o tem, kako prihraniti, ustvariti več, da bi lahko vsi skupaj bolje živeli. V tem smislu vidi dve Sloveniji, eno podjetniško, marljivo in potrpežljivo, in drugo, ki je bolj usmerjena v pričakovanje in zahteve, kaj še lahko dobijo od države. Dr. Žiga Turk se je dotaknil tudi, kot pravi, sramotnega t. i. mirovniškega pisma dvojice bivših predsednikov države, rektorjev, športnikov o vojni v Ukrajini. Pismo je bilo namenjeno zgolj slovenski javnosti. Turk opozarja na redek primer, ko so morali veleposlaniki evropskih držav poučiti slovensko levo elito, kdo je v tej vojni okupator in kdo žrtev ter katera je prava stran. Gost opaža, da so ukinjanje Muzeja osamosvojitve, pogreb šefa Udbe z državnimi častmi in podobno primeri vračanja v preteklost in predvsem opravičevanje zločinov in sovraštva, ki jih je v času vojne in po njej zakrivil komunistični režim.
Akademik profesor dr. Vinko V. Dolenc, svetovno priznani nevrokirurg, pionir pri operacijah lobanjskega dna. Po njem se imenuje devet operativnih postopkov, lani jeseni je prejel evropsko nagrado za izjemno delovanje v nevrokirurgiji. Nevrokirurgijo v UKC-ju v Ljubljani je postavil na svetovni zemljevid. V domači in tuji javnosti pa žal odmeva tudi njegova sodna kalvarija. Pred časom je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da mu je bila v postopku priznanja tuje sodne odločbe kršena pravica do poštenega sojenja. Voditeljica: Vida Petrovčič
Tokrat bo glavna tema oddaje Intervju vojna v Ukrajini. Mineva namreč leto dni od začetka ruskega napada na Ukrajino, od začetka agresije, ki je povzročila hudo humanitarno in begunsko krizo, travmatizirala celotno generacijo ukrajinskih otrok in vplivala na svetovne politične, energetske, finančne sisteme in oskrbo s hrano. O letu dni vojne se bom pogovarjala z nekdanjim Delovim dopisnikom v Rusiji Brankom Sobanom. Za Delo piše že 50 let, iz Rusije je poročal med obema vojnama v Čečeniji, zadnja leta se posveča predvsem pisanju o problematiki človekovih pravic v Rusiji in drugod po Evropi. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Prof. dr. Rafael Mihalič, predavatelj in vodja Laboratorija za preskrbo z električno energijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je strokovnjak, ki brez dlake na jeziku spregovori tudi o domnevnih zablodah glede brezogljične družbe. To pa je mnenje, ki ga še kako potrebujemo v času, ko tako v Sloveniji kot v Evropi in po vsem svetu iščemo pot iz novih razmer, ki so pripeljale do energetske krize. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gost tokratnega intervjuja je karizmatični profesor likovne teorije na Akademiji za likovno umetnost in hkrati umetnik, o katerem poznavalci govorijo v presežnikih. Dr. Muhovič je doktoriral tudi iz filozofije in je tudi avtor številnih poglobljenih strokovnih člankov. Med drugim je izdal monumentalni leksikon Likovne teorije, ki je tako kakovosten, da ga bo nemška založba v kratkem izdala kot referenčno delo v angleškem jeziku. Kljub vsemu temu ga je v javnost v zadnjih tednih »izstrelila« aferica z vsiljeno prisotnostjo Svetlane Makarovič na letošnji Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu. Dr. Muhovič nam podrobno predstavi zakonski okvir delovanja Prešernovega odbora. V resnici se je z odjavno špico proslave kulturni program, ki Slovence povezuje, končal, sledil pa je aktivistično politični nastop s totalitarnim simbolom, ki je hkrati simbol razdvajanja slovenskega naroda. Muhovič se od tega distancira, saj je eksces zunaj polja demokratičnosti in kulture. Tej je zavezan vse življenje, tako v osebnem etičnem kot v umetniškem smislu. V intervjuju govori tudi o svoji umetnosti, ki se naslanja na arhetipe, črpa iz tradicije in jo na novo definira v modernem času. Pogovor vodi dr. Jože Možina.
Tokrat v oddaji Intervju: težave slovenskih tiskanih medijev, prihodnost RTV, evropski akt o medijski svobodi, globalne platforme, navidezna resničnost in novinarstvo – težke, a ključne, ne le medijske, ampak družbene teme. Gost oddaje bo predstojnik oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in član posebne strokovne skupine Sveta Evrope za medijsko odpornost, profesor dr. Marko Milosavljevič. Intervju je pripravila Ksenija Horvat.
Znan je kot slovenski Indiana Jones. Upravičeno. Na odpravah v Jucatanu v Mehiki je odkril prek 80 neznanih Majevskih arheoloških najdišč. V novi študiji, ki jo je objavil skupaj z dvema ameriškima znanstvenikoma, pa je razkril, da je majevski koledar veliko starejši, kot smo mislili do zdaj. Dr. Ivan Šprajc.
Po prvi stavki bolnikov bo gost oddaje Intervju dr. Dušan Keber, upokojeni zdravnik, aktivist, nekdanji politik in nosilec idejne zasnove prenove zdravstva, za kakršno se zavzema civilna iniciativa Glas ljudstva. Z dr. Kebrom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Kdaj bo tudi v Sloveniji za zdravljenje na voljo medicinska konoplja in kaj raziskave slovenskih znanstvenikov na tem področju pomenijo za zdravljenje raka? O tem se v tokratni oddaji Vida Petrovčič pogovarja z biokemičarko dr. Tamaro Lah Turnšek, ki raziskuje matične celice v rakavih tumorjih in njihovo zdravljenje z medicinsko konopljo.
Tokratni gost Jožeta Možine je nekdanji direktor slovenske policije dr. Anton Olaj, ki mu sedanja oblast očita, da je pri obvladovanju protestov proti prejšnji vladi s policijo prekoračil pooblastila in da je nasploh v njegovem mandatu vladala represija, zaupanje v policijo pa se je zmanjšalo. Olaj je ostro zavrnil vse te očitke kot neresnice za potrebe politične propagande. Opozoril je na uradne javnomnenjske raziskave, po katerih se je zaupanje v delo policije začelo manjšati leta 2018, v času, ko jo je vodila Tatjana Bobnar, ugled policije pa se je po istih merilih v času njegovega mandata začel večati. Olaj s konkretnimi številkah dokazuje, da niso bili bolj, ampak manj represivni, saj so izrekli več opozoril in manj kazni kot prej. Ostro je kot povsem neresnične zavrnil očitke o policijski grobosti in nesorazmerni uporabi sile na protivladnih protestih. V resnici je bila uporaba prisilnih sredstev natančna, nastajale so le manjše napake, pravi Olaj, ki ob tem poudari, da na protestih ni bil poškodovan noben od nasilnih protestnikov, bilo pa je poškodovanih šest policistov in več avtomobilov. V zvezi z uporabo vodnega topa s primesjo plina dr. Olaj pove, da je policija ravnala v skladu s pooblastili. Glede očitkov o »zaplinjanju« Ljubljane pa meni, da gre za propagando, ki z resničnostjo nima nobene zveze. Dr. Olaj doda, da je strokovno podlago za tako uporabo vodnega topa leta 2014 pripravila prav Tatjana Bobnar, zato jo kot sedanjo nasprotnico uporabe ocenjuje kot neverodostojno. Glede vmešavanja predsednika vlade v delo policije in izsiljevanje glede odpuščanja posameznih sodelavcev Olaj meni, da gre za resen problem. »Če so zapisi Bobnarjeve verodostojni/ …./če imajo za to dokaze, mogoče so ga celo snemali s telefonom, ne vemo, kaj bodo predložili, potem se lahko izkaže, da je predsednik vlade kršil zakon,« zaključi dr. Olaj, ki doda, da je zoper tako ravnanje mogoča ustavna obtožba. Glede prihodnosti Slovenije si dolgoletni karierni policist in kriminalist iskreno želi, da bi se združevali ob tistem, kar je skupno, in ob tem kot vzor omeni dosedanjega predsednika republike Boruta Pahorja.
Gost oddaje Intervju bo novinar, publicist, religiolog in filozof dr. Janez Markeš. Raziskoval je politično-filozofsko držo Slovencev, njegova magistrska naloga nosi naslov Med svobodo in avtoriteto, doktorska naloga pa Princip neliberalnosti in vrednostne podlage slovenske nacije. Obe tematiki sta rdeča nit njegovega novinarskega in kolumnističnega dela. Začel je pri Slovencu, nadaljeval pri Magu, sledila je služba na Delu, nekaj časa je bil tudi odgovorni urednik, pa vodja Delovega novinarskega aktiva, danes je komentator in kolumnist. Z dr. Markešem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov
