Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravilne rastline so bile prvo zdravilo, ki so ga uporabljali naši predniki, pa tudi prvo zdravilo, ki ga je uporabljala »uradna medicina« od svojega nastanka. Nekaj zdravilnih rastlin je priznala tudi uradna medicina, druge so se obdržale le v ljudski medicini. Okrog 70 % zdravil, ki so danes v uporabi, izhaja iz narave. Zdravilne rastline so tudi glavna tema raziskovanja profesorja Sama Krefta. Dobro pozna njihovo moč, uporabo in učinke na zdravje. Delovanje zdravilnih rastlin raziskuje v laboratoriju, pregleduje izsledke domačih in tujih raziskav, ugotovitve pa primerja tudi s starimi zapiski ter ljudskim izročilom. Ena od zdravilnih rastlin, ki jih je s skupaj z raziskovalci s Fakultete za farmacijo raziskoval, je ameriški slamnik. Preučevali so rastline z različnih območij Slovenije in ugotavljali, ali na kakovost zdravilnih izvlečkov kakorkoli vpliva starost rastline in nekateri drugi dejavniki. Eno od področij njegovih raziskav na Fakulteti za farmacijo so tudi antioksidanti. Izolirajo iz različnih rastlin, največ iz iglavcev in v zadnjem času so najbolj obetavne in zanimive rezultate dobili iz bele jelke. Pri preučevanju zdravilnih rastlin prof. Samo Kreft združuje različne vede in znanja – botaniko, kemijo, medicinske vede, zgodovino, etnologijo, in ko pridejo zdravila na tržišče, tudi pravo.
Vloga robotizacije v vsakdanjem življenju je izredna. Kakovost naših življenj zaradi robotov se je zelo izboljšala. Ne samo zaradi boljše kakovosti izdelkov, cenejše hrane, brez robotske proizvodnje si ne bi mogli privoščiti dragih ročno izdelanih mobilnih telefonov, ne bi imeli tako kakovostnih avtomobilov. Tudi varnih letalskih poletov ne bi bilo. Brez našega zavedanja roboti že zdaj močno vplivajo na naš vsakdan, saj na human način izboljšujejo naše življenje. Kako roboti sodelujejo s človekom v industriji, kako pomagajo ljudem po rehabilitaciji, kaj so eksoskeleti, ki si jih je prvi zamislil arhitekt Maks Fabiani in kakšne priložnosti danes področje robotike nudi mladim razmišlja prof. dr. MARKO MUNIH, vodja Laboratorija za robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko.
Tomi Trilar je velik poznavalec ptic in ljubezen do njih ohranja tudi pri svojem delu. Kot obročkovalec se je z njimi srečal že kot srednješolec. Pred tridesetimi leti je bil tudi eden od ustanovnih članov Društva za opazovanje ptic Slovenije. Ko še danes obročka ptice na Ljubljanskem Barju, jih natančno pregleda in odstrani tudi morebitne zunanje zajedavce, kot so na primer klopi. Ti ga zanimajo tudi raziskovalno, zato jih išče in dodaja v muzejsko zbirko. Zaradi večjega števila jelenjadi in srnjadi je danes klopov več kot nekoč in tudi okuženih je vse več. Slovenija sodi med države, kjer je verjetnost okužb, ki jih prenašajo klopi, izjemno visoka. Posebno raziskovalno področje Tomija Trilarja pa so živalski zvoki, ki jih snema tako po Sloveniji, kjer je posnel več kot 150 vrst ptic in drugih živali, kot po svetu – kjer pa predvsem posluša in odkriva nove vrste škržadov.
Glive so organizmi, ki jih najdemo tako v naših domovih kot v naravi, lahko povzročajo bolezni, hkrati pa se zaradi njihove sposobnosti razkroja ne utapljamo v odpadkih. Nekatere vrste imajo posebne sposobnosti preživeti v zelo neprijaznih okoljih, kjer vladajo ekstremne razmere. Našli so jih v puščavah, v solinah, v kraških jamah, na Arktiki in celo v oblakih. Ekstremna okolja, kjer uspevajo, pa najdemo tudi v hladilnikih in pomivalnih ter pralnih strojih in celo v avtomobilih. Mnoge med njimi je s sodelavci prva odkrila prof. dr. Nina Gunde Cimerman in zasnovala največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu, ki obsega kar 12.000 sevov gliv.
Leta 1966 je v Brinju pri Ljubljani začel obratovati jedrski reaktor TRIGA. Je del Instituta Jožef Stefan in je predvsem namenjen za izobraževanje operaterjev Jedrske elektrarne Krško. Zaradi njega pa si Slovenci lahko vsaj malo lastimo tudi Nobelovo nagrado za fiziko, saj so v njem testirali dele pospeševalnika v Cernu, kjer so leta 2012 odkrili Higgsov bozon. Reaktor ima zelo pomembno vlogo pri raziskovanju in razvoju jedrske tehnologije v Sloveniji. Tu se že od začetka izobražujejo in usposabljajo vsi slovenski jedrski strokovnjaki in tudi operaterji edine slovenske jedrske elektrarne v Krškem , ki so jo zgradili leta 1981. Včasih so na reaktorju za Onkološki inštitut izdelovali radioaktivne izotope - predvsem fluor in tehnecij. Z radioaktivnimi izotopi, ki so bili tu izdelani, so zdravili ali diagnosticirali več kot 50 tisoč bolnikov. Reaktor TRIGA se v zadnjem času veliko uporablja za testiranje odpornosti elektronskih komponent na sevanje. V okoljih, kot je vesolje, medicinski pospeševalniki, pospeševalniki delcev in tudi jedrske elektrarne so elektronske polprevodniške komponente izpostavljene sevanju, ki lahko povzroči odpoved teh komponent. Tako so na TRIGI preizkušali tudi dele pospeševalnika, s katerim so leta 2012 v švicarskem raziskovalnem središču CERN odkrili Higgsov bozon. Za to odkritje je bila podeljena tudi Nobelova nagrada. Reaktor varno deluje praktično neprekinjeno že 50 let. Ker je odlično tehnično vzdrževan, bi lahko obratoval do leta 2043, ko bi ga razgradili, izkušnje pa bi kasneje lahko uporabili pri razgradnji slovenske jedrske elektrarne v Krškem.
Leta 1966 je v Brinju pri Ljubljani začel obratovati jedrski reaktor TRIGA. Je del Instituta Jožef Stefan in je predvsem namenjen za izobraževanje operaterjev Jedrske elektrarne Krško. Zaradi njega pa si Slovenci lahko vsaj malo lastimo tudi Nobelovo nagrado za fiziko, saj so v njem testirali dele pospeševalnika v Cernu, kjer so leta 2012 odkrili Higgsov bozon. Reaktor ima zelo pomembno vlogo pri raziskovanju in razvoju jedrske tehnologije v Sloveniji. Tu se že od začetka izobražujejo in usposabljajo vsi slovenski jedrski strokovnjaki in tudi operaterji edine slovenske jedrske elektrarne v Krškem , ki so jo zgradili leta 1981. Včasih so na reaktorju za Onkološki inštitut izdelovali radioaktivne izotope - predvsem fluor in tehnecij. Z radioaktivnimi izotopi, ki so bili tu izdelani, so zdravili ali diagnosticirali več kot 50 tisoč bolnikov. Reaktor TRIGA se v zadnjem času veliko uporablja za testiranje odpornosti elektronskih komponent na sevanje. V okoljih, kot je vesolje, medicinski pospeševalniki, pospeševalniki delcev in tudi jedrske elektrarne so elektronske polprevodniške komponente izpostavljene sevanju, ki lahko povzroči odpoved teh komponent. Tako so na TRIGI preizkušali tudi dele pospeševalnika, s katerim so leta 2012 v švicarskem raziskovalnem središču CERN odkrili Higgsov bozon. Za to odkritje je bila podeljena tudi Nobelova nagrada. Reaktor varno deluje praktično neprekinjeno že 50 let. Ker je odlično tehnično vzdrževan, bi lahko obratoval do leta 2043, ko bi ga razgradili, izkušnje pa bi kasneje lahko uporabili pri razgradnji slovenske jedrske elektrarne v Krškem.
Ali sploh obstajajo razlike med ženskimi in moškimi možgani? Kako se ženske in moški odzivamo na stres – se res različno? Ali se ženske in moški različno obnašamo zaradi bioloških razlik ali razlik pri vzgoji? Vse to zelo zanima profesorja Gregorja Majdiča z Veterinarske fakultete v Ljubljani, ki preučuje vpliv hormonov in genov na razlike v možganih pri moških in ženskah. S pomočjo sodelavcev je razvil tudi novo metodo zdravljenja živali z matičnimi celicami, kar pomaga živalim – predvsem psom in konjem, ki imajo težave s sklepi. Pri adrenalinskem prostem plezanju in ob premagovanju brzic s kajakom, ob kuhanju in peki torte, ob opazovanju učencev pri sestavljanju sestavljank, ob opazovanju mišk, ki premagujejo ovire v labirintu – spoznavamo, kakšne so razlike med moškimi in ženskimi možgani.
Ali sploh obstajajo razlike med ženskimi in moškimi možgani? Kako se ženske in moški odzivamo na stres – se res različno? Ali se ženske in moški različno obnašamo zaradi bioloških razlik ali razlik pri vzgoji? Vse to zelo zanima profesorja Gregorja Majdiča z Veterinarske fakultete v Ljubljani, ki preučuje vpliv hormonov in genov na razlike v možganih pri moških in ženskah. S pomočjo sodelavcev je razvil tudi novo metodo zdravljenja živali z matičnimi celicami, kar pomaga živalim – predvsem psom in konjem, ki imajo težave s sklepi. Pri adrenalinskem prostem plezanju in ob premagovanju brzic s kajakom, ob kuhanju in peki torte, ob opazovanju učencev pri sestavljanju sestavljank, ob opazovanju mišk, ki premagujejo ovire v labirintu – spoznavamo, kakšne so razlike med moškimi in ženskimi možgani.
»Možgani so v tem delu vesolja najpopolnejše orodje za proučevanje razvoja vesolja, življenja, spoznavanje lastnega jaza in predvidevanje usode človeka in vesolja.« Slovenski nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek večji del svoje znanstvene poti raziskuje Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen. Skozi preučevanje možganov se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Zavzema se za pogumnejši vstop v fenomene, ki se jih je še pred kratkim nevroznanost sramovala, jih zatirala ali se jim posmehovala in še danes vstopa na ta področja nerada – vprašanja zavesti, čustev. V oddaji spremljamo prof. dr. Pirtovška v službi – z bolniki in študenti, pa tudi v Angliji, kjer je živel več kot deset let . V Walesu – v opatiji Tintern Abbey pa je tudi on poslal »možgane na pašo« in užival v barvah, zvokih, tišinah, besedah, kamnih... v drugi resničnosti. »Verjamem, da lahko zaradi boljšega poznavanja možganov postanemo boljši ljudje.«.
Zdravilne rastline so bile prvo zdravilo, ki so ga uporabljali naši predniki, pa tudi prvo zdravilo, ki ga je uporabljala »uradna medicina« od svojega nastanka. Nekaj zdravilnih rastlin je priznala tudi uradna medicina, druge so se obdržale le v ljudski medicini. Okrog 70 % zdravil, ki so danes v uporabi, izhaja iz narave. Zdravilne rastline so tudi glavna tema raziskovanja profesorja Sama Krefta. Dobro pozna njihovo moč, uporabo in učinke na zdravje. Delovanje zdravilnih rastlin raziskuje v laboratoriju, pregleduje izsledke domačih in tujih raziskav, ugotovitve pa primerja tudi s starimi zapiski ter ljudskim izročilom. Ena od zdravilnih rastlin, ki jih je s skupaj z raziskovalci s Fakultete za farmacijo raziskoval, je ameriški slamnik. Preučevali so rastline z različnih območij Slovenije in ugotavljali, ali na kakovost zdravilnih izvlečkov kakorkoli vpliva starost rastline in nekateri drugi dejavniki. Eno od področij njegovih raziskav na Fakulteti za farmacijo so tudi antioksidanti. Izolirajo iz različnih rastlin, največ iz iglavcev in v zadnjem času so najbolj obetavne in zanimive rezultate dobili iz bele jelke. Pri preučevanju zdravilnih rastlin prof. Samo Kreft združuje različne vede in znanja – botaniko, kemijo, medicinske vede, zgodovino, etnologijo, in ko pridejo zdravila na tržišče, tudi pravo.
Moj pogled na znanost je serija, ki predstavi svet in znanost skozi oči vrhunskih slovenskih znanstvenikov, ki so zaznamovali današnji čas.
»Okolje in tehnologija z roko v roki« se glasi citat njegove raziskovalne skupine v Laboratoriju za okoljske vede in inženirstvo na Kemijskem Inštitutu v Ljubljani. Ne ukvarjajo se samo s posnetki stanja v okolju, pač pa na podlagi bogatega znanja in izkušenj ter inženirskega pristopa poskušajo najti rešitve - nove tehnologije, da odstranijo določen ekološki problem. Rešujejo jih med drugim tudi tako, da skušajo onesnaževala kemijsko pretvoriti v uporabne kemijske spojine ali pa iz onesnaževal pridobivati energijo. Glavna tema njegovega raziskovanja so napredni postopki za čiščenje odpadnih voda. Njihove ideje in projekti so v več primerih postali tudi izumi. Tako kot, recimo naprava, ki omogoča ponovno uporabo onesnažene sanitarne vode in predstavlja rešitev za zmanjšanje porabe pitne vode v gospodinjstvih in javnih zgradbah.
Neveljaven email naslov
