Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. SPREHOD PO MOZIRSKEM GAJU Poleti so poleg hlajenja v vodi dobrodošli sprehodi med sencami dreves. Mozirski gaj ima oboje, hladno Savinjo, ki z glavno in kot potoček speljano strugo obdaja park, in visoka drevesa, med katerimi vroč dan hitreje mine. Za rastline v parku skrbijo vsak dan, grede je treba opleti tudi v sončnih dneh. Vsako jutro pograbljajo tudi potke japonskega vrta, katerega osnove so oblikvoali pred sedmimi leti. 2. RAZMNOŽEVANJE SOBNIH RASTLIN Trajče Nikolski tokrat razmnožuJe fikus. Z grebeničenjem. 3. STEBER ZA ZAČIMBNICE Tudi na majhni terasi ali balkonu lahko gojite zelišča in začimbe. Sebastjan Lipar je v ta namen postavil steber, na katerega je pritrdil lončke s kuhinjskimi dišavnicami.
1. TERASNI VRT TANJE ŽAGAR - nadaljevanje Klub Gaia ureja terasni vrt v šestem nadstropju pred nekaj leti zgrajenega bloka v Ljubljani. Lastnica vrta je znana pevka Tanja Žagar, ki se novih izzivov – vrtnarjenja v bloku – zelo veseli, in obljublja, da bo rastlinam za dobro rast tudi pela… Na dno šest metrov dolge, 75 centimetrov široke in slabega pol metra visoke visoke grede sta Tanja in Loreta najprej položili folijo. Robove sta obdali z volnenim filcem. Nato sta nasuli drenažo – plast glinopora. Nanjo sta znova položili folijo, da se zemlja in drenaža ne bi preveč premešali. 30-centimetrsko plast suhega substrata so pred sajenjem zalili in dodali hranila. Tanji ljube rastline in vrtnine so izbrali pred urejanjem visoke grede, te so na terasi čakale, da jih presadijo v nov dom. 2.POTAKNJENCI SOBNIH RASTLIN Ali veste, kako razmnožiti avokado, božično zvezdo, rožmarin in fikus? Nasveti v tokratni oddaji. 3. ŠOPKI IZ SIVKE Francka Šafarič sivkina socvetja reže konec julija, v začetku avgusta. Stebla posuši in iz njih pozimi dela sivkine šopke. Doda vejice žajblja in kakšen cvet iz papirja.
1. UREJAMO TERASO TANJE ŽAGAR Z oddajo Na vrtu in Klubom Gaia smo se tokrat ustavili pri znani Tanji Žagar. Urejamo betonsko korito na terasi. Najprej bomo uredili drenažo in nasuli zemljo. Tanji je delo, doslej ni vrtnarila, šlo dobro od rok... 2. VRTNI NASVET Prvi pogoj, da bodo balkoni in terase poleti cvetoči in zdravi, je izbira primernih rastlin, kar ste verjetno storili že pri nakupu: balkonske rastline, ki najbolje uspevajo na soncu, kot so na primer surfinije in pelargonije, posadite ne južno in zahodno stran. Gomoljne begonije in vodenke sonca ne marajo preveč, raje so na polsenčnih in senčnih mestih. Za dobro rast je treba rastline poleti ustrezno zalivati in hraniti, več nasvetov v tokratni oddaji. 3. NA MARININEM BREGU Marina tokrat gosti Polono Pirc iz Boštanja. Nabrali sta žajbelj. Nepoškodovane liste sta položili na sito in jih postavili na za sušenje primerno mesto, Polona je pripravila žajbljeve bonbone, Marina pa zobno pasto in tinkturo.
VSEBINA ODDAJE NA VRTU, 4.7.2015 UREJANJE ATRIJA DOMA POD GORCO Sebastjan Lipar s sodelavci Doma pod Gorco ureja atrij sredi trinadstropne stavbe. Prvi dan so vkopali ribnike in delno opleli gredo. Nato jih je zmotil dež in delo so nadaljevali naslednji dan. Takrat so pod tlakovce in folijo speljali električni kabel. Elektriko potrebujejo za delovanje vodnega motiva. 60 m2 velik vrt pa so zasadili s trajnicami in sezonskim cvetjem PRAZNIK ŠTAJERSKE SIVKE Konec junija je bil na Krasu že šesti festival sivke, takrat ste to sredozemsko rastlino lahko občudovali tudi v celinski Sloveniji, na polju v Staršah, kjer so pripravili 2. Praznik Štajerske sivke. Štajerska sivka je sorte ametist. Družina Selinšek, ki jo je najprej poskusno posadila pred nekaj leti, žanje sivko v prvi polovici julija. Za praznik so je porezali le tóliko, da so pripravili sivkine napitke, obiskovalci pa so lahko spletli venčke in jih odnesli domov. Obiskovalci so izvedeli, kako gojiti sivko, jo pravilno posaditi in porezati. Nekaj kapljic sivkinega eteričnega olja so dodali v bel kis in naredili domoči mehčalec, pripravili so tudi domače tablete za pomivalni stroj.
1. Z MALČKO O GOJENJU KROMPIRJA IN FIŽOLA Pravijo, da že dva srednje velika krompirja potešita lakoto, pri tem je dobro, da krompir pečemo, kuhamo in pojemo kar z lupino vred. Če nam krompir pri kuhanju razpade, smo ga pri gojenju preveč pognojili z dušikom. Tudi fižol nas dobro nasiti. Nizki stročji fižol sadimo do konca avgusta, visokega do začetka julija. Številne sorte visokega fižola so občutljive za dolžino dneva in v daljših, vročih poletnih dneh ne zacvetijo, temveč cvetenje prestavijo na nekoliko hladnejše dni v avgustu. 2. PRIPRAVA RIBEZOVEGA SOKA IN ČEŠNJEVE MARMELADE PO STAREM RECEPTU Vroče steklenice ribezovega soka Francka zavije v časopisni papir in debelo krpo, brisačo ali odejo. Tako zavite jih pusti vsaj en dan. Francka je letos skuhala tudi veliko češnjevega džema, saj je češnja na vrtu bogato obrodila. Džem pripravi po preprostem receptu. Češnje razkoščiči in jih kuha pol ure. Nato trem kilogramom češenj doda kilogram želirnega sladkorja in počasi kuha še 5 minut. 3. VRTNICE MILANA LOVRENČIČA Junija svoje cvetove široko razprejo tudi vrtnice, ki v rožniku s številčnostjo cvetov, vonjem in barvno pisanostjo kraljujejo na vrtovih. Vsak ljubitelj vrtnic ima svojo najljubšo. Milanu Lovrenčiču, ki smo ga obiskali na njegovem posestvu v Polenšaku, je najbolj pri srcu svetlo rožnata vrtnica…
1. V PLETENO KOŠARO SADIMO ZAČIMBNICE Sebastjan Lipar v košaro, ki jo je naredil pozimi, posaja začimbnice. 2. Z GAIO NA OBISKU PRI MARIJI TROŠT Klub Gaia je tokrat obiskal Marijo Trošt v Vipavi. Sprehodili so se med njenimi vrtnicami, ob tem svetovali, kako rastlinam pomagati, da bi čim manj zbolele za črno listno pegavostjo. 3. VRTNI NASVET: LIMONIN SOK PROTI KLOPOM Sebastjan svetuje, da se pred odhodom v gozd namažete z en dan staim limoninim sokom. Ta baje odganja klope... 4. ŠTRUKLJI Z DROBNJAKOM Sebastjan je v košaro posadil tudi drobnjak. Tega je Bernardka narezala v maso za tradicionalne štajerske štruklje.
1. MED BRANIKINIMI VRTNICAMI V BRUNŠVIKU Pred dnevi odprtih vrat smo obiskali znano ljubiteljico narave in cvetja Branko Gregorinčič v Brunšviku. Sprehodili smo se po njenem vrtu, kjer zdaj najbolj cvetijo vrtnice. 2. ZDRAVILNA MOČ ČEBEL Lojzeta Sajevica smo v oddaji Na vrtu spoznali lani poleti. Takrat nas je pričakal pred vrtno uto, ki jo je iz starega lesa naredil sam. Že takrat nam je povedal, da ga – poleg tega, da vestno zbira in ohranja starine, veseli čebelarjenje. Pred meseci je kupil stoletje star čebelnjak, ki ga je obnovil. Ta je zdaj namenjen tudi ljudem... 3. NA MARININEM BREGU Tudi pri Marini cvetijo vrtnice. Nabrala je najbolj dišeče cvetove in skuhala marmelado. Posušene listice dišečih vrtnic je zdrobila in posula v model za izdelavo kopalnih kroglic.
1. V PLETENO KOŠARO SADIMO ZAČIMBNICE Sebastjan Lipar v košaro, ki jo je naredil pozimi, posaja začimbnice. 2. Z GAIO NA OBISKU PRI MARIJI TROŠT Klub Gaia je tokrat obiskal Marijo Trošt v Vipavi. Sprehodili so se med njenimi vrtnicami, ob tem svetovali, kako rastlinam pomagati, da bi čim manj zbolele za črno listno pegavostjo. 3. VRTNI NASVET: LIMONIN SOK PROTI KLOPOM Sebastjan svetuje, da se pred odhodom v gozd namažete z en dan starim limoninim sokom. Ta baje odganja klope... 4. ŠTRUKLJI Z DROBNJAKOM Sebastjan je v košaro posadil tudi drobnjak. Tega je Bernardka narezala v maso za tradicionalne štajerske štruklje.
1. PREDELAVA V KOMPOST Novembra smo na vrtu Trajčeta Nikoloskega pripravili kompostni kup, v katerega smo dodali hlevski gnoj in kalifornijske deževnike. Januarja smo naredili še drugi kompostni kup, vanj smo dodali odpadke iz gospodinjstva (tudi lupine citrusov) in mikroorganizme. Oba kupa smo pokriti, v tem tednu pa odprli, da primerjalno preverimo, kako so se organske mase predelale v kompost. 2. POLETNA ZASADITEV GROBA S TRAJNICAMI Sebastjan Lipar je z ožje nagrobne grede odstranil nekaj trajnic in enoletnic, ki jih je nadomestil s trajnicami, primernimi tako za toplejše dni kot za dlje trajajoč nasad. 3. SPREHOD PO OTOKU MAINAU - OTOKU CVETJA
1. OZELENITEV TERASE JOŽETA PLEČNIKA LJUBLJANA Okrog 50 m2 veliko teraso ob zgornjem nadstropju ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika so že pred nekaj leti želeli preurediti v zelen, cvetoč in uporaben del šole. Da bo ozelenitev zjutraj senčne, popoldne pa zelo sončne terase mogoče uresničiti, so ugotovili lani jeseni, ko jim je pomoč ponudilo podjetje Knaufinsulation. Z njihovimi zelenimi kockami, ki zadržujejo vlago, naj bi rastline v visokih gredah prenesle tudi vroče poletne popoldneve. Načrt za ozelenitev terase so pripravili krajinski arhitekti društva Pazi!Park, vrtnarsko pomoč, semena in posode pa je prispevala Semenarna Ljubljana. Visoke grede in police na terasi so dijaki s pomočjo krajinskih arhitektov in učiteljev v začetku aprila naredili sami – iz palet in desk. Nekaj dni kasneje so vanje in v lonce posadili okrasne rastline in zelenjadnice. Te so se do sredine maja že dobro razrasle, ostal je le še bor. 2.STROKOVNJAK SVETUJE Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne ratline svetuje, kako prirpaviti in uporabljati pripravke iz koprive, njivske preslice, česna in aminokislin. 3. DREVESA PO SANACIJI Tako cvetoč je bil visoko debelni sadovnjak v Veliki Pirešici konec aprila. Sadna drevesa je lani precej poškodoval žled, nekatera pa so imela še večje ali manjše rane, ki so nastale v neurjih ali po neustrezni rezi. Irena Rotar in Slavko Turšič sta nekaj sosedovih jablan sanirala, druge je kasneje sosed sam.
1. OZELENJEVANJE GIMNAZIJSKE TERASE Sredi aprila so nas čakali na Plečnikovem trgu sredi Ljubljane: profesorica biologije Darja Silan ter krajinska arhitekta Sara Čok in Luka Vidic. Od spodaj se ne vidi, da bo terasa tamkajšnje gimnazije kmalu zelena. Načrt za ozelenitev terase je pripravila skupina krajinskih arhitektov Pazi!park, nad projektom pa je – in še vedno – budno bedi učiteljica Darja. Terasa je v najvišjem nadstropju šole, dostop do nje pa je kar skozi okno… 2. NA MARININEM BREGU Marina Kodba je na ozelenjen breg tokrat povabila prijateljico Tajdo Jamšek, ki jo je prosila, da nabere smrekove vršičke, medtem ko je sama poiskala poškodovano smreko, s katere je postrugala smolo. Smrekovi vršički so izreden vir vitamina C, iz njih smo prirpavili smuti, jih posuli s sladkorjem in medom, za obolela mesta pa stopili smolo in jih dodali čebelji vosek.
1. UPORABA BIOOGLJA NA VRTU Slavko Turšič in Irena Rotar sta na Poligonu sonaravnih vrtvo v Veliki Piršici naredila primerjalni poskus. Eno gredo sta obogatila z bioogljem, ki sta mu primešala koprivino in gabezovo gnojevko ter komopostni čaj. Drugi sta dodala kompost in plast humusa. Na gredi sta posejala oves, ajdo, bob in grah. 2. Z GAIO NA OBISKU Strokovnjak kluba Gaia Vanes Husić je torkat obiskal članico kluba Majdo Šišernik Predik na Koroškem. Dogradila sta visoko gredo in nanjo posadila mesani posevek. 3. LESNATA POTONIKA ŠTEFKE KOLARIČ Najlepši pogled na Štefkino lesnato potoniko je z daljše terase v prvem nadstropju njihove hiše. Tam zares vidimo, kako široka je in koliko rumenih cvetov ima. Lani so jih našteli 150, letos jih je tudi toliko. Lesnate potonike so novejše vrte rastline, nastale so s križanjem olesenelih vrst iz narave. Starejše rastline ne marajo presajanja, uživajo pa na sončnim mestih. Če so čez dan občasno zasenčene, se podaljša cvetenje.
Neveljaven email naslov
