Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. UREJANJE VRTA V ZGORNJI KUNGOTI Lani jeseni je Sebastjan začel urejati okrasni vrt ob novejši enodružinski hiši v Zgornji Kungoti. Vrt skupaj meri 650 m2, gredice pri vhodu so ravne, za hišo imajo naklon. Oktobra je Sebastjan urejal manjšo gredo pri vhodu. Z nje je najprej odstranil že posajene rastline in posode. Tik pred zimo je Sebastjan ponekod odstranil staro živo mejo in posadil mlade kleke. Marca je sledila pomladitvena rez robinij, pod katerimi se lastnika vrta Andreja in Jürgen, poleti skrijeta pred pripeko. Aprila, ko je pomlad ozelenila okolico, se je Sebastjan lotil še druge, večje grede pred vhodom. 2. VRTNI NASVET Slavko Turšič pripravlja rmanov čaj, ki rastline krepi po toči in pospešuje celjenje rastlinskih ran. 3. ZELIŠČARSKI TEDEN NA DUGEM OTOKU Ne spreglejte tudi povabila na zeleščarski teden na Dugem otoku na Hrvaškem. Gledakca ali gledalko vabimo zraven. Prej je treba pravilno odgovoriti na nagradno vprašanje in imeti nekaj sreče pri žrebu.
1. ZNOVA NA VRT DVORCA PRAGERSKO Ko smo pred letom začeli pomlajevati vrt 500 let starega dvorca Pragersko, nismo vedeli, da je pred nami toliko presenečenj. Osnovo vrta na desni strani vhoda, nad katerim je freska s svetim Jurijem, tvorijo češminova živa meja, španski bezeg, magnolija, vajgelija, japonska šipek in kutina, grmi hortenzije in pušpan. Zgornji mejni rob vrta je prerasla rumeno cvetoča japonska kerija, na nekoč mogočnem vodnjaku so bile posode z netreski in drugimi sukulenti. Ko je Vojko jeseni z opečnate ograje odstranil bršljan, smo našli stara kovinska vrata, ki povezujejo okrasni vrt s parkom za dvorcem. Takrat smo se odločili, da pod vrati speljemo pot. Pred dvema tednoma smo se znova odpravili na vrt dvorca Pragersko… 2. GOJENJE ZELENJAVE NA BALKONU V rubriki Strokovnjak svetuje s plodovkami zasajamo večje glinene posode. Na kaj moramo paziti pri vzgoji zelenjavnega vrta na pokritem balkunu?
1. NABERIMO PLJUČNIK Marina Kodba na svojem bregu v Laznicu gosti farmacevtko Magdaleno Lah. Nabirata in spoznavata pljučnik. Ste vedeli, zakaj so pljučnikovi cvetovi različno obarvani, kako pripraviti rdečo rižoto s pljučnikom in kako zel pravilno posušiti? 2. NARCISE V BOTANIČNEM VRTU PIVOLA Saj poznate zgodbo o lepem Grku Narcisu, ki se je zaljubil v svojo podobo, ki jo je ugledal v globokem vrelcu in se vrgel vanj. Grški bogovi so ga spremenili v narciso, čebulnico, ki domuje v Evropi, severni Afriki in Aziji. Narcise veljajo za stare rastline, cvetele naj bi že v poznem oligocenu, v obdobju pred 25-timi milijoni let. Rod vsebuje okrog 50 vrst. V teh dneh narcise cvetijo tudi na travniku pivolskega parka.
1. IZBOLJŠAJMO STRUKTURO TAL Tla, v katera sadimo, morajo biti živa, zato je prsti treba dodati organsko maso, in primerne struktrure. Tla naj ne bodo preveč ali premalo odcedna, preveč ilovnata ali peščena. Strukturo tal lahko izboljšamo z dodajanjem vulkanske kamnine. Zeolit še posebej izboljša zračnost ilovnatih tal. Kaj storiti, ko se zgornja plast prsti zaskorji. 2. NA GAINEM EKOLOŠKEM VRTU Strokovnjak kluba Gaia je torkat obiskal Gain ekološki vrt v Veliki Pirešici. Z načrtovalcem vrta se je pogovarjal o kolobarju, gnojenju poljin in vrtnina, ki jih zdaj že lahko sadimo. 3. STROKOVNJAK SVETUJE Martin Dorič iz podjetja Agroruše s sodelavko Barbaro sadi balkonsko cvetje. Ste vedeli, za kaj je tudi uporaben koruzni škrob? 4. TRENDI V FLORISTIKI Konec marca se je festivalna dvorana na Bledu odela s cvetjem. Cvetlične dekoracije na avtomobilih so obiskovalce vabile k ogledu že pred vstopom v dvorano. Vhod so krasile spomladanske cvetlice, notranji prostor pa številne cvetlične postavitve, ki so bile večinoma v nežnih spomladanskih barvah. Sloga, ki prevladujeta, sta vrnitev k naravi in vintage – nežna podeželsko-vrtna kombinacija cvetja in barv. Zanimivo je bilo zavito deblo s krošnjo iz pajčolanke in orhidej. Številne dekoracije so kombinirale les in cvetje. Pred sezono porok tudi o poročnih šopkih. navrtu@rtvslo.si
1. O SORTAH NAVADNEGA MALEGA ZVONČKA Ko so pred mesecem v rastlinjaku ljubljanskega botaničnega vrta cveteli kavovec, kakavovec in kolovec, je veter na zunánjih gredah zibal cvetove navadnega malega zvončka. Med njegovimi največjimi ljubitelji je vodja botaničnega vrta doktor Jože Bavcon, ki pravi, da je zvončke posádil na svoj vrt, še preden je vstopil v osnovno šolo. Doktor Bavcon zvončke občuduje in raziskuje še danes, številne pomladne dni pa preživi v naravi, kjer spoznava pestrost oblik in rasti teh cvetlic. Medtem ko so nam, gozdnim sprehajalcem, vsi zvončki videti enaki, imamo zaradi Jožetovega raziskovanja priznanih že okrog 50 sort zvončkov. Čebulico zvončka Nova Gorica pa so na spletni dražbi v začetku marca prodali za dobrih 500 evrov. 2. ZELENI NASVET Davor Špehar vam tokrat svetuje, kako pikirati sadike zelenjave, ki smo jih posejali konec februarja v pokritih prostorih. Ob tem še nekaj promerov dobrih sosedov na vrtu. 3. OVSENI KOPEL IN OSVEŽILNI ČAJI Sebastjan Lipar tokrat gosti Dragico Černigoj Kropf, magistro farmacije. Z njo se pogovarjata o ovsu, pripravljata ovseno kopel, ki blaži srbenje kože, in osvežilne ovsene čaje.
1. UTRINKI S SEJMA FLORA Spomladanski sejmi Flora, Altermed in ApiSlovenija v naše kraje že tradicionalno kličejo pomlad, pa naj bo to s cvetjem, zelenečimi grmovnicami ali zelenjavo, ki so jo posadili v okrasne posode in jo zdaj že lahko nabiramo. Z uvodnim predavanjem se je začela letošnja Štefeta semen. V oddaji več o izmenjavi semen, cepičev, cepljenju sadnega drevja, pa o nadarjenih dijakih vrtnarskih šol in tulipanih. 2. DOSADILI SMO ČESEN ANKA V Beli krajini smo obiskali Anko černec in spregovorili o avtohtoni sorti česna Anka - sorti, ki je poimenovana po njej. To je jesenski česen in ga moramo saditi jeseni. Kaj storimo, ko ga želimo spomladi dosatiti... 3. STROKOVNJAK SVETUJE Z Martinom Doričem se tokrat lotevamo tudi prvih del na okrasni trati. Trato je treba najprej prezračiti, odstraniti mah, dosaditi primerne mešanice, dodati zeolitne pripravke in jo pognojiti.
1. UREDIMO KLEKOVO MEJO Tuje occidentalis oziroma kleki so k nam prišli iz Severne Amerike, kjer v naravi zrastejo tudi do 20 metrov visoko. Pri nas jih pogosto uporabljamo za žive meje, še posebej sorto Smaragd, ki se stebrasto razrašča. S Sebastjanom Liparjem sva porezala okrog deset let staro klekovo mejo. Najprej sva rastline znižala na meter višine, nato jih oblikovala še ob strani. Porezala sva le tiste vršičke, ki so preveč štrleli iz osnovne oblike, z globljo rezjo bi odstranila mlade poganjke in meja se ne bi obrastla. 2. REZ POKROVNIH VRTNIC V Botaničnem vrtu mariborske univerze so lani zasadili grede mladih vrtnic. Na to so posadili pokrovne cepljene vrtnice, ki so jih prejšnji teden na delavnici rezi vrtnic, tudi porezali. Kako, svetuje Simon Škorjanec. 3. NA MARININEM BREGU Marinin breg v Laznici je zdaj obarvan z rumenimi trobenticami. Marina pa je v goste tokrat povabila kuharja Branka Frasa. Pripravila sta juho iz spomladanskih zeli, ki sta jo poimenovala Pomladni navdih, prelila trobentičin macerat in pripravila čokolado s trobenticami.
1. ZIMSKA REZ AKTINIDIJE Zimsko rez aktinidije opravljamo konec zime, ko so rastline še v mirovanju, temperatura ozračja pa naj se ne bi spustila pod 0 stopinj celzija, nizke temperature lahko poškodujejo tkivo na rezanem mestu. Pred rezjo si rastlino ogledamo. Marjan Kogelnik pravi, da je dobro, če zanjo skrbimo več let zapored, le tako zares spoznamo, kako raste in se razvija. Tokrat reže aktinidijo pri Zvonetu Skrtu v Konovem pri Velenju. Te rastline – dve ženski in eno moško – je spoznal pred leti in kmalu ugotovil, da predvidena kordonska vzgojna oblika zanje ni najprimernejša. 2. Z GAIO NA OBISKU Strokovnjak kluba Gaia Vanes Husić je obiskal člana kluba v Šentjurju pri Celju. Opravila sta rez na rdečem in črnem ribezu, pri tem je član izvedel tudi, kako ločimo črni riber od rdečega, ko rastlini še nimata plodov. 3. CVETOČA KAKAVOVEC IN KOLOVEC V Botaničnem vrtu Ljubljana so prejšnji teden zacveteli kavovec, kakovovec in kolovec. Medtem ko je kavovec zacvetel in obrodil že pred dvema letoma, sta predstavnika kakavovčevk letos zacvetela prvič. Ob tem smo spoznali še tropsko rasltino, s katere pridobivajo cimetove skorjice
1. PRVA DELA NA VRTU S specialistko za zelenjadarstvo Mišo Pušenjak govorimo o prvih delih na vrtu, gnojenju, izboljševanju struktrue tal z vulkanskimi kamninami, preganjamo voluharja in uničujemo strune. 2. REZ JAPONSKEGA JAVORJA Sebastjan Lipar obrezuje osem let star in močno razraščen japonski javor. 3. GLEDALKINA NENAVADNA KAČNIKOVKA Na obisk nas je povabila gledalka Tatjana iz Zgornje Kungote. Zacvetel ji je amorphophallus konjac. Kačnikovka, ki v času cvetenja izredno smdri, a ima izjemem cvet in je lepa tudi poleti, ko ozeleni. 4. ARANŽMA IZ SILJENIH ČEBULNIC S siljenimi čebilnicami narcis in hijacint kličemo pomlad v spomladanskem cvetočem aranžmaju.
1. KOŠARA ZA ZELIŠČA Sebastjan Lipar je med odpadlim lesom našel kolut debelejše smreke nenavadnih oblik. Z vrbovimi vejami ga bo spremenil v lično košaro, v katero bo čez mesec posadil zelišča. 2. STROKOVNJAK SVETUJE V pozni jeseni ali na začetku pomladi, ko zemlja ni več zmrznjena niti premokra, sadimo sadno drevje. Pri tem upoštevamo, kako veliko drevo potrebujemo in koliko prostora imamo. Na mestne atrijske vrtove sadimo sadno drevje na šibkih podlagah. Sadilno jamo prej pripravimo, vanjo dodamo zemljo, šotni substrat in nekaj naravnega gnojila. Svetuje Martin Dorič iz podjetja Agroruše. 3. NA MARININEM BREGU Z Marino tokrat spoznavamo rožmarin, sredozemsko zel, ki dobro uspeva tudi v hladnejših delih Slovenije. Rožmarin smo dodali v olje, kis, rdeče vino, ga posuli po listnem testu in spekli hrustljave rožmarinove palčke. Rožmarin je uporaben tudi v kozmetiki, telo prekrvavi in ga ogreje. Še možnost za darilo: naravni rožmarinov piling.
1. SANACIJA DREVESA, OKUŽENEGA Z LESNO GOBO Matjaž Zupančič zadnjih šest let oskrbuje tudi sadovnjak s starejšimi jablanami v Medvodah. V prejšnji oddaji je opravil zimsko rez sadnega drevja po metodi solaxe (vretenasta krošnja), tokrat se loteva sanacije veje, kjer se je razrasla lesna goba. 2. ZELENI NASVET Od polovice februarja do konca meseca v setvene zabojčke sejemo plodovke: paradižnik, papriko, jajčevce. Kako to pravilno storimo, kam postavimo setvene posode in kolikšna naj bo temperatura sobe, da bodo omenjene plodovke dobro vzklile, svetuje Davor Špehar. 3. RAZMNOŽEVANJE FIKUSA Fikus je priljubljena sobna rastlina, ki ga lahko razmnožimo na več načinov. Najpogosteje dobimo novo sadiko z listnimi kladivastimi potaknjenci ali z grebeničenjem. 4. Z DOMNOM O OSKRBI CIKLAM Pri krožišču med Šoštanjem in Topolšico je vrtnarija mladega Domna Potočnika. Ko smo ga pred tednom obiskali, je z babico pregledoval ciklame. Te zdaj bujno cvetijo… navrtu@rtvslo.si
Osrednja tema tokratne oddaje je rez sadnega drevja, jablane. Matjaž Zupančič se rezi loteva po metodi solax, obrezovati začne od zunanjega dela krošnje navznoter. Vrhov ne prikrajšuje, odstranjuje vse bohotivke, mlade veje, ki rastejo navpično in tiste, ki rastejo na spodnjem delu veje. Odreže tudi veje, ki so daljše od dolžine vrtnih škarij. Če veje odreže na čep, pričakuje, da bo tam drevo pognalo nove veje, ki jih bo naslednje leto vzgojil v rodni les. Nekatere debelejše veje odžaga, v oddaji tudi o tem, kako to stori in zakaj je dobro vedeti, kjer in kako odžagati vejo.
Neveljaven email naslov
