Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Martin Veselko uporablja veliko različnih oblik komposta. Najraje si ga pridela sam. Za najboljšega se je po njegovem mnenju izkazal način vročega kompostiranja. V plasti izmenično dodaja suhe in sveže materiale, ki se ogrevajo okoli 55 do največ 65 stopinj Celzija. Manjši del brežine smo s Sebatjanom Liparjem polepšali, jo omejili z ograjo iz šibovja. Vejice beke pa smo uporabilli tudi za izdelavo oboda okrasnega lončka za cvetje. Upokojenec Janez Krišelj se je izmojstril v pletenju in opravilo priporoča vsem. Aromatične čemaževe liste, ki so učinkoviti pri razstrupljanju telesa, smo si drobno zrezane v slanem pestu shranili že za jesen. Še vedno pa iščemo pravilne odgovore: Kako velik je vrt Jerneja Mazeja, kjer letos snemamo Malo šolo vrtnarjenja? Izžrebali bomo tri osebe, ki bodo prejele Zeleni dnevnik. navrtu@rtvslo.si
1. V DAVORJEVEM RASTLINJAKU Ko smo v začetku tedna obiskali Davorja Špeharja na Dolenjskem, je njegov vrt prekrivala snežna odeja, opoldne pa je bilo v rastlinjaku že prijetnih 10 stopinj Celzija. Ker je bil sneg kratkega daha, vrtninam na prostem ne bo hujšega, tiste v rastlinjaku pa po rasti za mesec prehitevajo vrtnine na prostem... 2. MALA ŠOLA VRTNARJENJA Z Jernejem tokrat preverjamo kakovost tal. Opravili smo preprosto analizo, ki nam pove, kakšno ph vrednost imajo naša tla. Večina hranil je namreč najbolj dostopnih v območju vrednosti pH med 6 in 7. 3. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ Še se spomnite čebulice vitezove zvezde, ki smo ji napovedali kratko dobo cvetenja. Ko smo že mislili, da se bodo stebla posušila, smo čebulico začeli rositi... 4. ŠE O KUHINJSKIH ZELEH V zadnjem delu oddaji sejemo baziliko in preverjamo, kako so se ukoreninili potaknjenci žajblja. Ob tem še nekaj nasvetov, kako vlagoljubnih začimbnicam in dišavnicam omogočiti t. i. mokre noge. navrtu@rtvslo.si
1. UREDITEV OKRASNEGA VRTA SPOMLADI Okrasni vrt Matica Severja na Dobenem je urejen terasasto. Trajnicam, ki so večinoma še pod zemljo, želi z anemonami in trobenticami dodati nekaj barvitosti. Zgodaj spomladi, ko se narava še ni prebudila, so na Matičevem vrtu tudi odmrli deli rastlin. Mnogi ga sprašujejo, kdaj in kako naj suho ščavje odstranijo. 2. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ Če želimo do maja vzgojili lastne sadike toploljubnih plodovk, kot so paradižniki, paprike, jajčevci, čiliji, jih je treba od konca februarja do sredine marca posejati v setvene zabojčke. Semena čilijev je posejala tudi urednica oddaje in opravilo zabeležila v Dnevnik. 3. REZ BRESKVE IN MARELICE Strokovnjak kluba Gaia je tokrat obiskal Tomaža Janžovnika v mlajšem sadovnjaku nad Mozirjem. Opravila sta rez breskve in marelice, koščičasto sadje režemo kasneje kot pečkato. 4. O ZVONČKIH Z DAVIDOM MACLENNANOM Je že tako, da včasih potrebujemo druge, da ugotovimo, kako rastlinsko bogata in lepa je Slovenija. Na to nas je nedavno spomnil David McLeenan, gost letošnjega Festivala zvončkov, ki na gredah svojega posestva s soprogo Margaret ohranja pestrost rastlinske dediščine, predvsem malih navadnih zvončkov.
1. NABIRAMO DIVJE RASTLINE V začetku marca narava poleg cvetočih preganjalcev pomladi ponuja tudi užitne travniške oziroma divje rastline: ozkolistni trpotec, kislico, regrat, črno koprivo, marjetico, trobentico, zvezdico... Z dr. Katjo Rebolj smo nabrali cvetove leske, iz njih spekli tortiljo. 2. O MALEM NAVADNEM ZVONČKU Pravimo jim znanilci pomladi, čeprav na Krasu in obalnem pasu prvi zvončki zacvetijo decembra, v toplih januarjih pa snežne glavice že belijo travnike in gozdove tudi v notranjosti države. Mali navadni zvonček raste pri nas skoraj povsod, najdemo ga v ozkih kamnitih špranjah, najraje pa ima humusne, vlažne obronke gozdov. Obstaja okrog 21 vrst zvončkov, znotraj teh je množica nenavadnih oblik, barvon, cvetov... 3. REZ MALIN Jeseni smo na vrtu na Dolenjskem uredili mlad nasad malin, pri katerih smo pred kratkim opravili gojitveno rez. Ne pozabimo porezati tudi starejših nasadov, tako bodo maline bolje obrodile. navrtu@rtvslo.si
1. DAVORJEV PRVOMAJSKI KROMPIR Davor Špehar je v rastlinjaku že posadil špinačo, čebulo, česen, peteršilj, jagode… Vse leto se oskrbuje s svežo solato. Nedavno je v rastlinjak postavil tudi krompir, posajen v lonce. Z njim se želi pobahati že za 1. maj. 2. SETEV POPROVCA IN JUDEŽEVEGA DREVESA Gorazd Mauer tokrat seje semena poprovca in judeževega drevesa. Razvoj rastlin pospeši že ob setvi, ko semena izpostavi ustrezni nizkim temperaturam, postopek imenujemo stratifikacija. 3. BELI CVETOVI ČRNEGA TELOHA Črni teloh, ki se ponaša z belimi, zelenimi ali rožnatimi cvetovi, je ime dobil po črnih koreninah. Mesnati listi so zelo obstojni in zimzeleni, v vrtnih nasadih in posodah pa naznanja pomlad. 4. TRENDI V FLORISTIKI Zima še ni zapustila naših krajev, ko so v Biotehniškem centru Naklo že pripravili spomladansko-poletne smernice oblikovanja cvetličnih dekoracij. Tokratna gosta, Anjo Olijhoek iz Nizozemske in Juana Lluesma iz Španije smo prosili, da izdelata šopek za rojstni dan, ki bo tako moderen kot tradicionalen. Do 16. marca pa še pričakujemo vaše prijave na naš vrtnarski izziv "V grajskem parku". Pomagali boste preurediti podobo dvorca Tabor.
1. NEPOZEBNIK Nepozebnik je med prvimi rastlinami, ki napovedujejo pomlad. Svojo nenavadno rast v obliki črke 'v' grm regulira sam in ga ne obrezujemo po nepotrebnem. Večina sort nepozebnika zraste dva do tri metra visoko. Spomladi se ponaša z izrazitim, prijetnim vonjem. Živobarvni cvetovi barvajo sivino zime, njegov vonj pa se skriva v mnogih izdelkih za osebno nego. 2. MALA ŠOLA VRTNARJENJA – 2 Pri osnovah vrtnarjenja nam letos pomaga mladi kmetovalec Jernej Mazej. Potem ko sva si sredi zime že ogledala lego in posebnosti vrta, zapisala, kaj je lani raslo na kateri gredi, je zdaj čas za izbor vrtnin, ki jih bova gojila. Posejala bova rdečko peso, 6 sort odpornega paradižnika, papriko, posadila pa jagode. Iz lanske šalotke si bova vzgojila lastno seme. 3. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ Irena si je nedavno privoščila snegom posipano čebulico vitezove zvezde oziroma, kot ji rečejo, amarilis. V navodilih je pisalo, da čebule ni treba posaditi niti zalivati, pa bo v 4 oziroma 6 tednih kljub temu zacvetela. A Irena je na cvet čakala precej dlje. 4. NAPOLEONOV HRAST Sešli smo se z jamarjem in vnetim raziskovalcem kamnitega območja Ludvikom Husujem. Čakal nas je pri mogočnem Napoleonovem hrastu. Puhasti hrast ali puhavec je poleg malega jesena, trokrpega javorja, rešeljike in črnega gabra med pogostimi drevesi Krasa. Prepoznamo ga po široki, skrivenčeni krošnji, ki pozimi, ko na drevesu ni listja, še bolj razkazuje svojo posebno rast. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. REZ HIBISKUSA 14. februarja goduje sveti Valentin, krščanski duhovnik in mučenec, ki ima ključe od korenin in je prvi pomladin. Praznik smo od nekdaj praznovali tudi na Slovenskem, a ne kot dan zaljubljencev, temveč kot čas, ko se začnejo dela v vinogradih in na vrtovih. Sebastjan Lipar v tem času poreže poleti cvetoče grmovnice, med njimi hibiskus. 2. OPRAŠEVANJE LIMONOVCEV S ČOPIČEM Če zanje ustrezno skrbimo, cvetijo in rodijo limonovci skozi vse leto. Pozimi, ko v prezimovališčih ni opraševalcev, jim k oploditvi pomagamo s čopičem, s katerim prenašamo cvetni prah s cveta na cvet. 3. PLETENICA IN ŠOPEK ZA VALENTINOVO Sebastjan bo na valentinovo obiskal sosedo Bernardko. Nesel jih bo šopek, sestavljen iz rumenih vej drena in rdečih vrtnic. Bernardka pa ga bo pričakala s sveže pečenim pletenim srcem, ki ga je obarvala rdeče.
1. VZGOJA LIMONOVCEV POZIMI Limonovci izvirajo iz Azije, v Sredozemlje pa so jih pripeljali iz Afrike, kjer so kmalu po prihodu izrinili neužitne citrone. Ko limonovci cvetijo, omamno dišijo, to je razlog, da so jih že pred stoletji želeli gojiti v vremensko manj prijaznih deželah. Enako velja še danes, kot posodovke so vse pogosteje del naše rastlinske zbirke. Najtežje jih je prezimovati. 2. MALA ŠOLA VRTNARJENJA Uvajamo novo rubriko: Mala šola vrtnarjenja z Jernejem Mazejem. V prvem delu spoznavamo vrt in govorimo o osnovah kolobarjenja. Pri kolobarjenju vrt razdelimo na 4 poljine, Jernej priporoča, da nanje posadimo vrtnine, ki jih imamo najraje. 3. KAKO JEMO MANGO Še ena rubrika je letošnja novost: Dnevnik lastnih izkušenj, v katerem preizkušamo, kako se obnese vzgoja rastlin doma in v pisarni, pa še kakšno zanimivo informacijo delimo. Začenjamo z mangom. Kako ga olupijo domačini in jedo domačini… 4. LIMONE V KULINARIKI IN KOZMETIKI Ko kupujemo limone, izberimo plodove, ki so primerno čvrsti, ostanki peclja pa zeleni. Na sobni temperaturi se limone ohranijo dober teden, če jih želimo imeti dlje časa, pa jih damo v hladilnik, pri tem naj imajo dovolj prostora, da zrak kroži okrog plodov. Limonov sok smo dodali v jajčno kremo in z njo prelili proseno kašo, uporabili pa smo ga tudi v razkužilu za roke.
Zadnja oddaja Na vrtu v letu 2018 je posvečena utemeljitelju slovenske botanike Janezu Antonu Scopoliju, ki je leta 1760 izdal prvo, 1772 pa dopolnjeno izdajo Flore carniolice, temeljnega popisa rastlinstva pri nas oziroma takratne širše Kranjske. 15 let je živel in ustvarjal v Idriji, kjer pa ni bil srečen, svoja zadnja leta pa je preživel v Pavii, tam je oblikoval botanični vrt, kot je videti še danes. Po njem je poimenovan rod volčičev z vrsto kranjski oziroma scopolijev volčič. Ob koncu oddaje pa ne zamudite nekaj utrinkov s snemanj.
Predbožično oddajo Na vrtu smo odeli v božične barve. Rdeče so bodike, med katerimi se v Arboretumu Volčji Potok sprehajata Ana-Marija Berk in Matjaž Mastnak; temno zeleni listi in drobceni rožnati cvetovi decembra krasijo posebne vrtne ciklame, Mojca Klančič Rehar pove, da so te zanimive predvsem zbirateljem; bela z rjavo streho je hiška, ki jo je Sebastjan postavil v zelen gozd; barve snega so ovršni listi škrnicljev, ki decembra cvetijo v rastlinjakih biotehniške šole v Šempetru pri Novi Gorici, in ki jih je dijak Marko uporabil za božični aranžma. navrtu@rtvslo.si
1. KOMPOSTIRANJE ZA BOLJŠI PRIDELEK Del skoraj vsakega zelenjavnega vrta je kompostni kup, na katerega pridni vrtičkarji odlagamo organske odpadke, da pridobimo hranilo za vrtnine, ki jih gojimo. Kup je dobro razdeliti na vsaj dva dela, ko na prvega naložimo dovolj materiala, ga pustimo, da se dobro predela, odpadke takrat nalagamo na drugega. V kuhinjskem kompostniku Organku lahko kompostirajo tudi urbani vrtičkarji, ki na majhnih vrtovih ali terasah nimajo prostora za kompostnik. Po nasvete o kompostiranju smo se odpravili k mlademu permakulturniku Martinu Veselku. 2. Z GAIO NA OBISKU Ljubiteljica narave Lea Levpušček iz Vipavske doline obožuje necvetoče rastline. Njeno dnevno sobo krasijo večinoma tropske rastline, ki zahtevajo visoko zračno vlažnost. Zrak pa kljub vlaženju ne ustreza kalateji. Loreta Vlahovič iz kluba Gaia je Lei pomagala, da sta jo pravilno oskrbeli, potem ko so se ji začeli sušiti robovi listov. 3. PO RULADI ŠE FIŽOLOVA TORTA Ribničanka Andreja Škrabec je v prejšnji oddaji spekla klasični biskvit za rolado, za polnilo je uporabila bel fižol. Tokrat pripravlja fižolovo torto. V njej ni moke, namesto nje Andreja uporabi zmečkan fižol. Iz beljakov stepe sneg, rumenjake in sladkor dobro zmeša.
Neveljaven email naslov
