Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
V nedeljo prižigamo prvo svečko na adventnem venčku. Klasična adventna oblika je okrogla (venček), izvirna barva je vijoličasta. Ustvarjalci oddaje pa smo odločili, da se preizkusimo v drugačnih adventnih dekoracijah. Sebastjan Lipar je z Marino Kodba okrasil korenino drevesa; Martina Plohl Krevh in Irena Ploj iz podjetja Bauhaus Maribor sta adventno dekoracijo naredili v podolgovati posodi; urednica oddaje Na vrtu Irena Bedrač je s sodelavko Ana-Marijo Berk izdelala adventni družinski pladenj; gosta Matej Korošec, voditelj oddaje Dobro jutro in Jasmina Horvat, tajnica režije, pa sta se odločila za igrivi rdeče zeleni aranžma.
1. UPORABA OREHOVEGA OLJA V PREHRANI IN KOZMETIKI Oreh je nekoč krasil vsako domačijo, po navadi je rasel ob hiši, ki mu je dajala zavetje pred spomladanskimi zmrzalmi, za katere je občutljiv. Jeseni nabiramo plodove in jih hranimo razprostrte v suhem prostoru, da se zaradi vlage ne bi začela razvijati plesen. Z oreha, s katerega sva junija z Marino Kodba nabrali zelene plodove za pripravo olja za sončenje, so zdaj odpadli vsi listi, iz jedrc iztisnjeno olje pa Marina pozimi uporablja pri kremah za vitalnejšo kožo. 2. VRTNI NASVET V tokratnem vrtnem nasvetu kratek napotek za zadnjo setev motovilca v rastlinjaku. 3. SPRAVILO VRTNEGA ORODJA Na sezono počitka jeseni ne pripravimo le vrta, temveč moramo poskrbeti tudi za primerno spravilo vrtnega orodja in strojev (kosilnic, žag). Kako jih očistimo in kam jih odložimo, svetujeta zakonca Martina Plohl Krevh in Martin Krevh.
1. PREZIMOVANJE RASTLIN Narava se z ohlajanjem zemlje pripravlja na zimski počitek. Z vrtov te dni spravljamo še zadnje plodove, vrtnice porežemo, osujemo z zemljo in popršimo z bakrom, drevesna debla zaščitimo z belim premazom ali apnom, da bodo čim manj ranljiva dočakala pomlad. Sadike sadnih dreves in grmovnic zaščitimo s smrekovimi vejami in suhim listjem. Smrekove veje preprečujejo gnitje zaščitenih rastlin. 2. POBERIMO KIVIJE Spomladi smo v oddaji obljubili, da bomo preverili, koliko kilogramov plodov je Marjan Kogelnik letos nabral s svojih aktinidij, ki jih je zadnji dve leti močno prizadela poznopomladanska zmrzal. Spomladi je upal, da obrodi 500 kg kivijev, pred trgatvijo se mu zdelo, da jih bo precej manj. Ko je v začetku tedna pobral vse plodove, je številka na tehtnici presenetila tudi njega... 3. ZELENA FASADE VILE NEKREP Vejčijeva trta je poleti, ko smo prvič obiskali spomeniško zaščiteno vilo Nekrep na Pragerskem, preraščala večji del fasade in jo ščitila pred vremenskimi ujmami. Zelena fasada med pripeko dokazano za nekaj stopinj ohlaja tudi notranjost prostorov. Jeseni se listi trte prelivajo od zelenih do rdečkasto-rumenih tonov in še lepšajo vrt ob vili. Predolge veje ob lesenih vratih je treba prikrajšati.
1. IZBERIMO PRIMERNO SORTO Jablane sadimo jeseni. Ob posvetu s sadjarjem razmislimo o primernem rastišču, razmerah na vrtu in rodnosti različnih sort. Izkopljemo meter široko in 60 centimetrov globoko jamo. Dodamo lahko kompost ali šoto, če pa hlevski gnoj, ga zakopljemo tik pod površino in vsaj ped od korenin, da jih ne poškoduje. 2. POSADIMO ASIMINO S strokovnjakom kluba Gaia na vrtu v Beli krajini sadimo asimino, gostitelj Marjan Pezdirc si je na svojem sadnem vrtu - med številnimi jablanami - zaželel redkejšo sadno vrsto. 3. SPRAVILO BALKONSKEGA CVETJA Čeprav so dnevi še topli, pa jutranje meglice na balkonskih rastlinah že puščajo sledi, zato jih bo treba kmalu pripraviti na počitek. Štefka Kolarič iz Zrkovcev pri Mariboru je pred nekaj dnevi potrgala stebla gomoljnih begonij, izkopala gomolje in korenike kan in kal, v notranje prostore pa prenesla mandevile in dipladenije.
1. JESENSKA OSKRBA VRTNIC Jesen se po naših krajih res že smuka, čeprav na vrtovih in v parkih še lahko občudujemo cvetove najrazličnejših vrtnic. Dehteče cvetlice se kar nočejo posloviti od poletja in če nam jih je še tako hudo porezati, je zdaj pravi čas za njihovo jesensko oskrbo. Kaj zajema jesenska oskrba vrtnic, svetuje Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok. 2. DOLINA VRTNIC V BOLGARIJI V dolini vrtnic v Bolgariji jeseni na rožnih grmičkih ne najdemo pozabljenih cvetov, pobrali so jih maja in junija, ko iz tankih cvetnih lističev iztisnejo rožno olje. Bolgarsko rožno olje predstavlja polovico svetovne proizvodnje rožnega olja, njegova kakovost je med najvišje ocenjenimi. Cvetove pobirajo ob koncu pomladi, zgodaj zjutraj. 3. ŠOPEK IZ ŠIPKOV Ko vrtnice odcvetijo, na njih ostanejo plodovi - šipkove jagode. Tako kot pri pravem šipku so tudi te užitne, pobiramo pa jih jeseni, najbolje po prvi slani. Sabina Šegula je v Arboretumu nabrala šipke vrtnic različnih velikosti in barv. Iz njih je naredila čudovit jesenski šopek.
1. JAGODIČEVJE ZA TERASO Novembra sadimo sadno drevje in jagodičevje. Maline in robide so že tradicionalno del naših vrtov, saj po navadi dobro rodijo, so odporne in nezahtevne za nego. Če nimate vrta, pač pa teraso ali balkon, lahko prav tako posadite jagodičnice. Novejše sorte, ki so žlahtnjene tako, da ostanejo kompaktne in nizke rasti, bodo ob primerni oskrbi tudi v posodi obrodile. 2. SLADKA JUŽNOAMERIŠKA POSEBNOST V kratkem bo treba v rastlinjak na prezimovanje prestavili tudi fejodžo (aka ali ananasova guava), ki jo kot južnoameriško posebnost v zadnjih letih v posodah gojimo tudi pri nas. Septembra sadeži, njihova velikost je od 5 do 7 centimetrov, še niso dozoreli, zreli so, ko se sami utrgajo z drevesa, kar se praviloma zgodi v drugi polovici oktobra. 3. ŠE KUHAMO MARMELADE Na vrtovih v sončnem, ne preveč hladnem oktobru, še zelenijo številne zdravilne rastline, cvetovi trajnic pa se nastavljajo sončnim žarkom. Žajbljevi vršički jeseni ne premorejo toliko zdravilnih učinkovin kot tisti, ki jih nabiramo in sušimo poleti, lahko pa zdaj nabrane žajbljeve liste vkuhamo v marmelade. Ste že pokusili jabolčno žajbljevo marmelado ali rubinasto rdečo kutinovo?
1. VEGETATIVNI ARANŽMA V dneh pred 1. novembrom, ki je posvečen spominu na pokojne, Sebastjan Lipar ureja družinska grobova. Najprej sta z Ana-Marijo Berk izdelala priložnosti primeren aranžma, kot osnovo je izbral mačehe in drobne krizanteme, dodal pa je tudi zanimive rastline in plodove, ki jih je našel na svojem vrtu, v gozdu… 2. VRT IN RASTLINJAK OKTOBRA Na vrtu Irene Bedrač se najbolje se počutijo blitva, radič in solate, na dvignjenih gredah še zorijo paradižniki, paprika in čiliji, ki pa jih bo treba kmalu pospraviti. Davor Špehar se v rastlinjaku še veseli paradižnikov, motovilec šele kuka na plano, zimske solate se že lepo razraščajo. 3. ZASADITEV Z MAČEHAMI IN HORTENZIJAMI Prvi grob Sebastjan uredi tako, da se ujema z že prej izdelanim aranžmajem. Med zemljo vmeša kose stare vrtnarske gobe, da bo oskrba nasada manj zahtevna. 4. KOLMEŽ UREDI PREBAVO Irena z Ano Gregorc na Ribnici na Pohorju izkopava kolmež. Gre za kak meter visoko kačnikovko, ki raste na močvirnatih predelih in ob ribnikih. Vsebuje grenčine, čreslovine in eterično olje, v katerem je tudi nam škodljiva spojina beta-azaron, zato je njegova uporaba omejena. Izkopane korenike, uporabne v čajih, tinkturah in žganju, se lahko tudi posušijo. 5. ZASADITEV S KRIZANTEMAMI Sebastjan se je na drugem družinskem grobu odločil za drobne krizanteme in mačehe. Zasaditev je okrasil z zelo dekorativnimi majhnimi jabolki. Osvežil pa je tudi trajni nasad v koritu sredi groba. navrtu@rtvslo.si
1. NABERIMO GABEZOVE KORENINE Jeseni nabiramo korenine zdravilnih rastlin, med njimi tudi gabezove. Sveže, dobro oprane gabezove korenine naribamo in premešamo z jajčnim beljakom, tako pripravimo domačo oblogo pri poškodbah, kot so zlomi, izvini ali izpahi. Rane ne smejo biti odprte. Korenine lahko narežemo na kolobarje in jih dodamo v oljčno olje, dobimo macerat, ki je osnova gabezovega mazila. 2. Z GAIO NA OBISKU S klubom Gaia tokrat urejamo okrasne nasade terasnega vrta skoraj v središču Ljubljane. Stanovalci, med njimi so štirje mladi vrtnarji: Lara, Julija, Ema in Gašper imajo namreč raje pogled na zelenje kot stanovanjske bloke. Ljubezen do rastlin so podedovali po starem očetu, Lara se še spominja, kako sta na vikendu skupaj posadila vrtnico, pred tednom pa je z bratcem, sestricama in strokovnjakinjo kluba Gaia teraso v 4. nadstropju odela v jesenske barve. 3. PEČENA JABOLKA KOT NEKOČ Za vse, ki ne veste, kako še porabiti jabolka, ki jih je letos res obilno, hiter in preprost jabolčni navdih za polnjena pečena jabolka.
1. O ŽIVIH MEJAH IN JESENSKI REZI Žive meje so pomemben del naseljenih okolij. Sadimo jih za razmejitev zemljišč med sosedi, ograjujejo nas od neželenih prehodov in cest, zadržujejo cestni prah, zmanjšujejo hrup… Z dobro izbrano in vzdrževano živo mejo pa tudi bogatimo okolico, v kateri živimo. Katere so najpogostejše grmovnice za oblikovanje živih mej in kako porezati mejo iz klekov in ligustra, svetujeta Bernarda Strgar Schulz in Sebastjan Lipar. 2. ŠKARJE ZA REZI ŽIVIH MEJ Žive meje, ki so "pobegnile" v višino, lahko skrajšujemo s teleskopskimi škarjami, pri katerih nastavimo naklon rezalnega dela škarij in višino ročaja. Veje manjših grmičkov odstranimo kar z ročnimi škarjami. Katere škarje izbrati, smo povprašali Martino Plohl Krevh in Martina Krevha iz Črete. 3. JESENSKA OSKRBA OKRASNIH TRAV IN ŠOPEK Okrasnih trav jeseni praviloma ne režemo, izjema je okrasno proso, njegova zrela semena se namreč pogosto zasejejo po vsem vrtu. Okrasne trave jeseni bogatijo vrt z rjavimi in rdečimi odtenki, iz njih lahko naredimo lep naravni šopek.
1. Z VRTA POBERIMO TUDI SOJO Anko Tasič Tovšak s Koroške smo spoznali v sredini avgusta. Pokazala nam je, kako shranjuje čebulo za ozimnico. Poleg še nekaj drugih povrtnin je na njeni njivi tudi soja, ki je konec septembra primerna za obiranje. Sadijo lastno seme, ki ga ohranjajo skozi desetletja, in je brez genskih manipulacij, zaradi katerih se je soje prijel negativni prizvok. 2. VRTNI NASVET: JESENSKA OSKRBA ROŽMARINA Čeprav je rožmarin značilen predstavnik sredozemskega rastja, ga vse pogosteje najdemo tudi na vrtovih celinske Slovenije, kjer posajen v zavetje praviloma dobro preživi hladne dni, v sončni jeseni pa tudi vnovič zacveti. V primerjavi s sivko je rožmarin manj muhast in bolje prenaša hlad, posledice zmrzali pa so posušene veje in šibkejša obrast. Ogolele veje je dobro prikrajšati. 3. VRT IN ZELENA STREHA NEKREPOVIH Gotovo eno najopaznejših posestev ob glavni cesti skozi Pragersko pripada družini Nekrep. Vila z umetelno izrezljanimi štukaturami je spomeniško zaščitena, starinski videz poudarjajo zelena stena iz trte in vrtna garnitura, s katere obiskovalce že pozdravljajo jesenski plodovi. V prostranem vrtu pa se prepletajo značilnosti francoskega geometrijskega in angleškega vrta. Na mesto nekdanjega proizvodnega obrata je danes nadstrešek z ozelenelo streho, na katero je letos zaradi nalivov nanosilo veliko odpadlega listja in sadja. Kdaj ozeleniti streho in kako to storiti, sprašujemo Tatjano Nekrep.
1.JESENI CVETOČE IN UŽITNE RASTLINE Na okrasnem vrtu na Rifniku ob začetku jeseni cvetejo različne rastline. Mnoge med njimi so večini Slovencev neznane. Gorazd Mauer kakšen plod ponudi tudi za pojesti, kot je denimo bordo rdeč rozini podoben sadež himalajskega kovačnika ali pa rozinovca, ki spominja na skrivenčene členke na roki. 2. DOBRO RODNE SORTE MALIN Primož in Davor izbirata med novejšimi sortami dvakrat rodnih malin, ki so se na vrtu na Dolenjskem doslej najbolj izkazale. Najboljši čas za sajenje mladih malin je ravno zdaj, potrebujejo pa sončno lego in lahko, humusno in nekoliko bolj kislo zemljo. Vrtnarja sta malinam postavila tudi trdno ogrodje. 3. PEPINO: OKUS PO MELONI IN HRUŠKI Pepino, melonasta hruška ali solatna kumarica (Solanum muricatum) je avtohtona v Južni Ameriki. V Evropi jo poznamo od 18. stoletja. Spada med razhudnikovke, kot krompir, paradižnik, paprika… Iz lanskih poskusnih sadik si jih je Zdenka Orozel letos vzgojila kakih 150. V rastlinjaku pričakuje obilno letino, kar okoli 150 kg plodov, primernih tudi za diabetike. 4. DELITEV LILIJE Tudi enoletna lilija, ki nas s cvetenjem lahko preseneti večkrat na leto, je ona od užitnih rastlin na vrtu Rifnik. Njeno razmnoževanje je preprosto, cvetovi pa so ne le kot okras uporabni v kulinariki: sveži v namazih, kuhani ali popečeni v zvitkih… navrtu@rtvslo.si
Neveljaven email naslov
