Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. KLEMENTININI GREDI JESENI Od pomladi spremljamo gredi, ki ju zasaja Klementina Tement. Prva je umeščena na nekoliko nagnjeno pobočje med okrasne rastline, druga je vertikalna, ki jo namerava Klementina, po poskusnem zasajanju, prenesti na teraso. Kaj uspeva na gredah jeseni, smo posneli s kamero. 2. POBERIMO MALINE, NATO JIH POREŽIMO V zadnjem letu je v trendu na vrtove saditi čim več jagodičevja. Mednje spadajo tudi maline, ki so priljubljene zaradi svoje nezahtevnosti. Ko z dvakrat plodnih malin poberemo še zadnje plodove, je vršičke treba porezati. 3. O SOČNIH ZRELIH JABOLKAH Na sončen septembrski dan smo s strokovnjakom kluba Gaia obiskali sadni vrt Demšarjevim pod Mežakljo. Nekaj sort je starih, posadil jih je že Simonin stari oče, njen oče je zbirko dopolnil, Simona pa nadaljuje tradicijo sajenja in oskrbovanja sadnega drevja, tudi marelic in hrušk, ki so postale del fasade. Kako prepoznamo zrelost plodov, kaj storiti z vejami, ki so debelejše od tretjine debla, in kako blizu hiše posaditi marelice in hruške, izvemo v tokratni rubriki Z Gaio na obisku. 4. BUČKIN ČATNI Za konec oddaje tokrat kuhamo čatni, kulinarični nasvet za vse tiste, ki so vam na vrtu bogato obrodile bučke.
1.VRT ZA DRUŽENJE Zelenjavni vrtovi niso le več samo prostor, kjer pridelamo del prehrane, se gibamo in sprostimo. Sodobne, tudi le okrasne grede, so v urbanih predelih postale prostor druženja. Ob obilici dela na lastnih kmetijah se rade na skupnem vrtu dobivajo tudi prebivalke Starš. Uredile so ga v obliki sonca: za vsako vas po en žarek oziroma greda. Pretežno gojijo zelišča za lastne potrebe. 2. SLIVOV SOK IN MARMELADA Irena Bedrač je obiskala biodinamika Slavka Turšiča. Tudi pri njem v Borovnici so se letos izkazale slive. Če zmanjka idej, kje bi ta sladki sadež – razen v cmokih - še porabili, Irena in Slavko pripravljata slivov sok in marmelado. Oboje je brez dodanega sladkorja, masi pa lahko primešamo cimet, klinčke, limonino lupino… Slavko shranke na hitro ohladi, da zadržijo več vitaminov. 3. JAJČEVCI V OLJU Plod jajčevca je svetleč in gladek, običajno vijoličaste barve. Bogat je z antioksidanti, vlakninami, veliko minerali in vitamini. Tatjani Štancar Poprask so letos ti sorodniki krompirja in paradižnika tako obrodili, da jih bo za zimo lahko shranila v olju. 4. POLETJE, UJETO V ŠOPEK Sebastjan Lipar sestavlja šopek, ki bo tudi posušen še dolgo ohranil lepoto poslavljajočega se poletja. Nabral je vejice hortenzije, ameriškega slamnika, ligustra, brogovite in vratiča. Zlaga jih navpično po skupinah, da je poudari lepoto cvetov in plodov. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. JABOLKO NA DAN ODŽENE ZDRAVNIKA STRAN Jabolko je verjetno najbolj znan sadež na svetu. Iz Azije naj bi ga v Evropo prinesli trgovci, in tu se je močno usidral v kulturo in prehrano. Sadež vsebuje veliko vitaminov, mineralov, pektinov in drugih snovi, tako da z njim - če ga jemo vsak dan - zares odženemo zdravnika stran. Za jabolčne navdušence tokrat z Marino Kodba pripravljamo jabolčni čaj, pečena jabolka, tonik za čiščenje kože in kuhamo marmelado. 2. SETVE IN SAJENJE SEPTEMBRA S pobiranjem zadnjih poletnih pridelkov se vrtičkarska sezona ne zaključi popolnoma, nekatere vrtnine imajo namreč raje hladne dni. S premislekom lahko v rastlinjakih skozi vse leto pridelamo nekaj sveže zelenjave, podobno kot na vrtu, saj v začetku septembra nekatere vrtnine še lahko sejemo in sadimo. 3. POTAKNIMO HORTENZIJE V času prehoda poletja v jesen vegetativno razmnožujemo hortenzije. Odrežemo veje, z njih odstranimo cvetoča socvetja, ki jih posušimo in damo v vazo, s potaknjencev pa odrežemo lističe, jih namočimo v rastni hormon in potaknemo v korito z zemljo.
1. PERMAKULTURNO BIODINAMIČNI VRT SEJMIŠČA V GORNJI RADGONI Tudi letos so permakulturno biodinamične grede radgonskega kmetijsko živilskega sejma dobro obrodile. Pred dvema letoma so nekaj podkvastih gred obnovili, do drenažnega dna najprej odstranili izrabljene plasti, nato pa znova naložili vejevje, travno rušo, zemljo, listje, humus in slamo. Spomladi smo z gred odstranili plevel in vrtnine, ki niso prezimne, pustili smo mlade poganjke ognjiča in drugih zeli, šope trajne čebule pa izkopali, jih razdelili na manjše dele in posadili. Lističe trajne čebule režemo sproti, pustimo pa srčne liste, ki omogočajo nadaljnjo rast rastline. Kaj storiti z brokolijem, ki cveti, pa malabarsko špinačo in kitajsko listno zelenjavo? 2. O NETRESKIH, TUDI JUVANOVEM Zadovoljen z zelo skromnimi razmerami za rast se navadni netresk iz družine tolstičevk najraje naseli v skalnih razpokah. Zvezdaste cvetove običajno nastavi julija in avgusta. Sorodniki netreska so sedumi ali homulice. Tudi te vodo zbirajo zlasti v listih, da se prilagodijo nihanju padavin. Že Rimljani so netresk zaradi uporabnosti in kot okras zasajali v lončene posode na dvoriščih. Tudi kasneje v zgodovini so znali ceniti njegovo vrednost, pri nas pa se lahko ponašamo s prav posebno podvrsto navadnega netreska, juvanovim netreskom. 3. FUKSIJA NA GREDI Fuksije, poletne lepotice, ki so naše balkone nekoč krasile precej več kot danes, poznamo predvsem kot sezonske rastline. Nekatere lahko posadimo tudi na gredo in jih gojimo kot trajnice. Tako je storil Sebastjan Lipar, ki avgusta pripravlja tudi potaknjence. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. OSKRBA PARADIŽNIKA POLETI Vročinski val v prejšnjih dveh tednih bi paradižniku letos ustrezal, če ga julija ne bi oslabila hladno vreme in padavine. Številni vrtičkarji se tako spopadajo s plesnijo na paradižnikovih listih, razvoj katere je treba čim prej omejiti, liste odtrgati. Kaj storiti in kako poskrbeti za čim ustreznejšo oskrbo te izvorno južnoameriške rastline, smo izvedeli v vrtnariji Bensa v Mariboru. 2. ARMENSKA KUMARA Armenski kumari, poleg Armenije jo največ gojijo v Turčiji, domačini pravijo tudi kačja melona. Okus sočnega belega mesa namreč spominja na ta sadež. Običajno vsaj pol metra veliki plodovi kumar so najboljši sveži, pojejo se lahko kar z lupino. Ana-Marija Bosak in Jernej Mazej sta jo olupila in pripravila tradicionalno grško solato. 3. KO SURFINIJE PREKRIJEJO BALKONE Surfinije so laboratorijsko vzgojene petunije, ki od rojstva pred nekaj desetletji krasijo številne balkone in terase. Rade imajo sončna mesta, zaščitena pred dežjem. Z njih je treba redno odstranjevati odcvetele cvetove, da preprečimo razvoj bolezni. Balkoni Jožice Balek na Goričkem se letos šibijo pod surfinijami v belo-rožnati-vijoličasti kombinaciji.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. PRESAJANJE IGLAVCEV Sredi zime je Gorazd Mauer na svojem vrt v Rifniku posejal semena iglavcev in potaknil potaknjence. Po nekaj mesecih smo preverili, kako so se rastline ukoreninile in jih presadili. Zanimiva in poučna oddaja za vse navdušence nad iglavci. 2. ČEBULNI IN ŽAJBLJEV PRIRPAVEK Tudi poleti je treba zelenjavni vrt redno spremljati, odstranjevati poškodovane dele rastlin, z ekološkimi pripravki pa odganjati škodljivce in preprečevati bolezni. Davor Špehar je naredil dva pripravka, ki rastlinam pomagata poleti: iz listov čebule in žajblja. 3. VERTIKALNA GREDA Vajeni smo, da zelenjavo, jagodičevje, zelišča, rože in druge rastline zasajamo na vrtove. Bodisi zaradi pomanjkanja prostora ali le zaradi boljše kakovosti bivanja pa so v zadnjem času razširjene navpične zasaditve. So zelo raznovrstne, pri vseh pa sta bistvena dober substrat in pravilna oskrba z vodo. Tako zasaditev si lahko omislimo v notranjih prostorih ali pa na prostem.
1. ZELIŠČNOTERAPEVTSKI VRT HERNALIJA V dolinici kozjanskih gričev se nahaja zeliščnoterapevtski vrt Herbalija. Z njim Barbara Hernavs nadaljuje zeliščarsko dediščino babice Amalije, obiskovalcem pa je ob spoznavanju zdravilnih rastlin ponujeno še spoznavanje in sproščanje lastnega telesa. 2. ROBOT NA ZELENICI V tehnično obarvani rubriki predstavljamo kosilnice za večje površine (nad 500 m2). Tistim, ki nam najbolj primanjkuje prostega časa, pa Martina Plohl Krevh in Martin Krevh priporočata nabavo robota. Sama sta ga kupila lani in sta z njim zelo zadovoljna. Kako ga namestiti in na kaj je treba pri tem paziti, svetujeta v tokratni rubriki. 3. NAPITEK S TERASE Spomladi si je Klementina Tement, da so bližje letni kuhinji na terasi, v lonec posadila nekaj najljubših rastlin: lipijo, kapucinko, kardij, navadni ožepek, navadni vrednik, limonsko trava, dišečo perlo in agapantus. Razen slednjega, ki je v nasadu za okras so vse užitne. Lonec s premerom 60 cm in višino 90 cm je bil dovolj velik za uspešno rast in preskrbo z vodo, rastline so se v nekaj tednih razrasle.
1. SUŠENJE ZDRAVILNIH RASTLIN Milan Kalan je s svoje njive v začetku meseca pobral številne zdravilne rastline. Nabrali so cvetove ognjiča, kamilice, plavice, porezali ajdo, meto, meliso pa benediktinko. Rastline bodo posušili, saj jih Kalanovi pridelujejo predvsem za čaje. Zdravilne rastline sušimo v sušilniku, peči ali na prepišnem mestu. Pomembno je, da jih dobro posušimo in da obdržijo barvo. 2. POLETNA OSKRBA SADNEGA DREVJA V sadnem vrtu družine Malavašič pri Horjulu poleti sadja ne manjka. Imajo več kot 60 sort hrušk, 70 sort jablan in 80 sort grozdja, ki pa ne rastejo vsaka na svojem drevesu, temveč si nekaj sort deli isto matično rastlino. Franc Malavašič po poklicu ni sadjar, s cepljenjem in oskrbo sadnega drevja pa se ljubiteljsko ukvarja že več kot 40 let. Goji odporne sorte, po sadnem vrtu se sprehodi vsak dan, tudi poleti, ko je postopoma opravi poletno rez sadnih dreves… 3. NAREDIMOJABOLČNI KIS Po dveh zaporednih poznospomladanskih zmrzalih, sadno drevje letos bogato rodi. Kolikor ga ne pojemo sproti, ga lahko posušimo ali predelamo v marmelade, sokove, tudi kis. Zanj potrebujemo zrelo sadje, sadni sok ali vino… 4. POLETNI ŠOPEK Poletna pripeka šopkov v vazi, s katerimi radi polepšamo vrtne in terasne prostore, ne ustreza najbolj. Sebastjan Lipar pa je nabral tiste rastline, ki se v šopku obdržijo čez vse poletje.
1. OREHOVO OLJE ZA SONČENJE Z Marino Kodba smo pred dobrim tednom nabrali še nezrele, mehke orehe. Plodove je narezala v kozarec za kompot in prelila z oljčnim oljem. Dodala je še posušen korenček in kozarec postavila na sončno polico. Po treh tednih ga lahko uporabljamo kot olje po sončenju. 2. Z VRTA PREŽENIMO VOLUHARJA Voluhar spada med male glodavce, ima ostre sekalce, ki mu rastejo vse življenje. Hrani se ponoči. Je samotar, ki ne mara hrupa in vetra, na vrtu pa nam marsikdaj povzroča nemalo preglavic, saj so mu koreninice vrtnin prava poslastica. Kako ga odgnati, katere pasti uporabiti, smo izvedeli od Lojzeta Černeta iz Ljubljane. 3. PRESADIMO REDKO LILIJO Lilije obsegajo 70 rodov z od 110 do 150 vrstami. Gre za trajnice s podzemno čebulico, z ozkimi podolgovatimi listi. Cvetovi so trobentasti ali pa so cvetni listi zaviti nazaj v obliki turbana. Iz Azije izvira tudi zelo redka lilija - aleksandrijka, ki jo ima na svojem (raznovrstnem) vrtu tudi Gorazd Mauer.
1.GREDA NA STRMINI Klementina Tement je na nekoliko nagnjeno pobočje in med že obstoječe zasaditve umestila zelenjavno zeliščno gredo. Sprednji del grede je podprla s paletami, ki jih je prepolovila. Ob našem obisku smo preverili, kako uspevajo rastline v tako urejeni gredi. 2. KOŠNJA MANJŠIH POVRŠIN Če želimo imeti negovano zelenico, moramo travo kositi vsaj enkrat tedensko, najbolje dvakrat. Pri košnji manjših površin lahko uporabljamo vretenaste ali akumulatorske kosilnice, ob robovih si pomagamo s škarjami na držalu ali kosilnicami na nitko. Katere kosilnice so primerne za manjše površine in kako z njimi ravnati, svetujeta Martina in Martin. 3. NABIRANJE ZELI NA POLETNI NJIVI Pred nekaj dnevi smo Milana Kalana ujeli na njegovi njivi zdravilnih rastlin, ko je udeleženkam praktičnega izobraževanja razlagal, kdaj nabiramo zeli in katere dele uporabljamo. Skupaj so nabrali cvetove ognjiča, kamilice, plavice, ajde, porezali so meto in meliso. Slednjo so letos zavohali tudi škodljivci, hroščki. 4. OREHI Z MEDOM Orehova jedrca spadajo med hranljive jesenske plodove, nabiramo pa lahko tudi nezrele sadeže, ki jih narežemo na štiri dele in prelijemo z medom. Tako je storil Sebastjan Lipar. Kozarec z orehi in medom je za nekaj tednov postavil na sonce, nato bo pripravek užival po žličkah.
Neveljaven email naslov
