Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. S HRENOM NAD TEGOBE Pregovor pravi: "Jej hren pa boš zdrav kot dren." Pred poprom so hren uporabljali kot pekočo začimbnico, nepogrešljiv je ob velikonočnih praznikih, saj simbolizira žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ. Hren je z vitamini in minerali polna vrtnina, v zadnjem času po krivici nekoliko pozabljena. Kaj vsebuje, kako ga uporabljati v ljudskem zdravilstvu, prehrani in kozmetiki, nam predstavljata Marina in Marija. 2. PO KAVI SE DAN POZNA Slovenci spadamo med precej zagrizene ljubitelje kave, po količini popite kave na prebivalca se namreč uvrščamo na 15. mesto na svetu. Nekateri so si okus že tako izbrusili, da prisegajo le še na specialno kavo. Kako radi imamo ta poživljajoči napitek, se je pokazalo tudi na nedavnem 3. Festivalu kave na celjskem sejmišču, kjer smo izvedeli, da prava filter kava ni takšna, kot jo ponujajo ameriške restavracije hitre hrane. 3. KO S CVETJEM OŽIVI DVOREC Florist Simon Ogrizek zapuščene sobane in hodnike dvorca Gutenbüchel blizu Šoštanja spreminja v slikovit razstavni prostor. V zaprašene kotičke nasnuje različne zgodbe, elemente velikonočnega praznovanja pa nevsiljivo vpleta v celovito cvetlično pravljico.
1. DELITEV HOST Sencoljubne hoste oziroma funkije, mimogrede, listi in cvetovi host so užitni, niso zahtevne za vzgojo, rastejo počasi, razmnoževanje se priporoča po petih letih od zasaditve. Čeprav so zdaj videti še neugledno, je pravi čas, da jih razmnožimo. 2. Z GAIO NA OBISKU Strokovnjak kluba Gaia Vanes Husić se je tokrat odpravil na Štajersko. V Kamnici je obiskal Antona Šenekerja, ki je svoj 8m dolg in 4 širok rastlinjak skoraj popolnoma avtomatiziral. V njem se zdaj že razvijajo sadike paradižnika. 3. PESTROST NAVADNEGA MALEGA ZVONČKA Veliki in navadni mali zvonček sta sorodnika, predstavnika dveh rodov. Velikega, ki ga imenujemo tudi norica ali kronica, najdemo predvsem na Štajerskem, navadni mali zvonček pa v belo odeva travnike, gozdne robove in skalnata območja po vsej Sloveniji. Dr. Jože Bavcon pestrost navadnega malega zvončka proučuje že desetletja. Popisal je že več kot sto različnih navadnih malih zvončkov, v naravi pa še vedno najde kakšnega drugačnega... 4. BUTARA ZA CVETNO NEDELJO Na cvetno nedeljo v cerkve nesemo butare oziroma presmece. Naredimo jih iz zelenja, ki naj bi v domove prinašalo mir, blagostanje, iz njega odganjalo nesrečo. Zeleno butaro je naredil tudi Sebastjan Lipar. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. ZMEŠAJMO VERMIKOMPOSTNI ČAJ Če so obdelovalna tla slabo založena s humusom in mikroogranizmi, jih lahko zalijemo z vermikompostnim čajem. Ta je v osnovi narejen iz vode in vermikomposta, to je kompost, ki so ga soustvarili rdeči deževniki. Kako ga obogatimo in kdaj ga uporabljamo, svetuje mikrobiolog Klemen Božnik. 2. RAZNOLIKE PRIMULE Zvončke in trobentice uvrščamo med znanilce pomladi, čeprav po navadi zacvetijo že sredi zime. Januarja so trobentice oziroma sortne predstavnice jegličevk, rodu, ki je avtohton na širšem evropskem območju, zacvetele tudi v vrtnarijah. S svojimi raznobarvnimi cvetovi lepšajo prehod v pomlad. 3. PLOD KAKAVOVCA V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani je pred nekaj mesecih kakavovec prvič obrodil. Če ne poznate plodu in semen, iz katerih nastane čokolada, ne spreglejte krajše reportaže. 4. POLEPŠAJMO STAR CVETLIČNI LONČEK IN POSODO V rubriki Naredimo uredimo je Sebastjan Lipar pobrskal po kleti in našel okrušen cvetlični lonček in kuhinjsko posodo, ki ju več ne uporablja. Cvetlični lonček je polepšal s cvetlicami iz semen in vejicami kleka, posodi pa dal nov namen. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. IZBERIMO SORTE KROMPIRJA Za rižem, pšenico in koruzo je krompir četrta najpomembnejša poljščina na svetu. Največ ga pridelajo Kitajci, pojedo pa Belorusi, pri nas se je poraba krompirja v prehrani v zadnjih letih ustalila pri 70-ih kilogramih na prebivalca letno. Najraje sadimo in jemo zgodnje sorte. Davor Špehar je s pomočjo pireja primerjal sorte Arrow, Rudolph in Constance. 2. RAZLIČNE ŠKARJE NA VRTU Kako izbrati primerno velike škarje? Katere zadostujejo za rez manjših vej, kdaj pa je bolje uporabiti motorno ali akumulacijsko žago? In kaj storiti z vejami, ki smo jih porezali? Jih zdrobiti ali sesekljati? Svetujeta Martina in Martin. 3. PREMAZ ZA LES Nasad več kot 100ih dreves ob dvorcu Tabor počiva pod snegom. Graščak Matjaž Založnik pa ta čas koristno izrabi. Na podstrešju je nedavno izbrskal imeniten kovček, star čez sto let. Uporaben je še, le les je izgubil lesk. Zato ga bo Matjaž premazal s premazom, ki ga iz naravnih sestavin zmeša sam. 4. CVETJE ZA MUČENIKA Februarja in marca je veliko praznikov, ki so povezani s cvetjem. Ob njih cvetje podarjamo predvsem ženskam, 10. marca, ko je dan mučenikov, pa bo lepo, če bomo kakšen cvet poklonile tudi svojim močnejšim polovicam...
1. RAZSTAVA ORHIDEJ Do pred nekaj desetletji so orhideje veljale za rastline premožnih slojev, aristokrati so si zanje postavljali rastlinjake, nabiranju v pragozdovih pa vse do prve svetovne vojne ni bilo videti konca… Posebno zgodbo piše razstava orhidej v družinskem vrtnem centru Kurbus, kjer so te prefinjene rastline na ogled prvič postavili pred 14 leti. Letošnja razstava na ogled ponuja 3000 orhidej, predstavnic 150-ih vrst. 2. OGREVANJE RASTLINJAKA V HLADNIH DNEH Ko so se temperature konec februarja spustile precej pod ničlo, si je moral Davor Špehar omisliti nov vir ogrevanja rastlinjaka. Že prej je uporabljal oljne sveče, ki jih je pokril s starim preluknjanim loncem. Tokrat pa se je domislil še ene rešitve, navdih pa je črpal pri prednikih: in sicer je za ogrevanje rastlinjaka uporabil kar žerjavico in staro opeko. 3. V STRUNJANU: KOROMAČ IN RADIČ Tudi na Obali, blizu strunjanskega drevoreda, se je konec februarja čutila zima. Silvano Knez se priduša, da zelenjava že gnije. Kljub temu je na njivi še nekaj katalonskega radiča / cikorije in sladkega komarčka / koromača. Če so včasih oboje uživali le sosedi Italijani, pa se preproste jedi uveljavljajo tudi na Primorskem. 4. PARFUM SLADKI RAJ Že Konfucij - 500 let pred našim štetjem - je pisal o izjemni kakovosti dišav, narejenih iz orhidej. Vanilla planifolia (vanilja planifolja) je kukavičevka s plodovi sladkega okusa in izrazitega vonja. Marina Kodba je iz vanilije in še nekaj drugih sestavin izdelala parfum Sladki Raj. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. OPRAVILA NA VRTU IN IZBIRA PRIMERNIH ŠKARIJ Čeprav je sneg dobro pobelil skoraj vso Slovenijo, najbolj pridni vrtičkarji nimamo časa za počitek. Treba je pripraviti načrt nove sezone, v sadnem vrtu pa opraviti zimsko rez. Opravimo jo z dobrim orodjem, ki ga pred uporabo preverimo, očistimo in nabrusimo. K dobri rezi pripomorejo tudi dobre škarje, izberemo tiste, ki se dobro prilegajo na roko. 2. RAZMNOŽEVANJE IGLAVCEV Vrt družine Mauer je poln rastlin z vsega sveta. Slovi po veliki zbirki iglavcev, v kateri so navadne smreke in bori, več sort kriptomerij, pa senčika z Japonskega. Iz njihovih storžev je Gorazd v sredini februarja pobral seme. 3. RAZSTAVA ORHIDEJ V Vrtnem centru Kurbus v Gornji Radgoni so po štirih letih rastlinjake znova spremenili v tropski pragozd. V njem pri 18 stopinjah Celzija domujejo številne orhidej, več kot 3000 jih je, in druge tropske trajnice. Krajši sprehod in dekoracijo epifitnega drevesa ponujamo v tokratni oddaji. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. O KAVI, KAVOVCU IN IZDELAVI KREME Le dobrih tisoč let je minilo, odkar pijemo kavo. Po legendi naj bi njene poživljajoče učinke odkrili v Etiopiji, liste in plodove kavovca naj bi žvečile koze in postale nemirne. Čeprav je kavovec rastlina tropskega ekvatorialnega podnebja, smo kavo prej pili v Evropi kot Južni Ameriki, Slovenci pa se s 5,8 kg porabljene kave na prebivalca letno uvrščamo na 14. mesto med pivci kave po vsem svetu. Kavo lahko uporabimo tudi za izdelavo kreme za telo. 2. REZ OLJKE Oljka spada med sadne vrste z najdaljšo življenjsko dobo. Raste počasi, ima pa dobro obnovitveno sposobnost. Z zimsko-spomladansko rezjo je treba oljko toliko osvetliti, da lahko, kot pravijo, "skozi krošnjo leti ptič". Strokovnjak kluba Gaia se je rezi oljk lotil v nasadu Marina Pegana. 3. OKA ALI GOMOLJNA ZAJČJA DETELJA Mlademu vrtnarju Jerneju Mazeju so nenavadne zelenjadnice iz južne Amerike posebno zanimive. Nedavno smo ga ujeli pri pobiranju prvega pridelka oke, ki ji pravijo tudi novozelandski jam. To je do 25 cm visoka trajnica, občutljiva na nizke temperature, s katere pobiramo gomolje s koreninic in stebel. navrtu@rtvslo.si
1. PIRINA MORA, VZGLAVNIKI IN PREŽGANKA Pira, pirjevica ali sevka spada med prva gojena žita. Ni občutljiva za ostre zime, sušo in škodljivce. V primerjavi z navadno pšenico ima bujnejšo razrast, slama je bolj zlato rumena, zrnje pa večje in lažje prebavljivo. V Gorišnici smo iz sveže mlete pirine moke spekli palačinke in pripravili prežganko, na Koroškem pa smo s pirinimi plevami in zrnjem polnili vzglavnike. grelne blazine in žoge. 2. ŠIPEK ZA HLADNE DNI Šipek je neopazna, a pogosta in vsem poznana rastlina, ki raste skorajda povsod. Ko na Goričkem pokrajino jeseni že začne prekrivati ivje, pomeni, da se čas nabiranja šipka v naravi počasi izteka. V milih zimah pa se sezona nabiranja šipka podaljša v januar. 3. POGAČA ZA PTICE Nič lepi niso vrtovi, kjer ni slišati ptičjega petja. Ptice lahko na vrt privabimo tudi pogačami zrnja, kot jih je naredil Sebastjan Lipar.
1. O KOMPOSTIRANJU Na skoraj vseh vrtovih se najde tudi kotiček, namenjen kompostu. S kompostiranjem posnemamo naravo, ostanke in odpadke z vrtov in iz kuhinje pretvarjamo v hrano za rastline. Katere ostanke iz kuhinje lahko dajemo na kompost in kako kompost sploh naredimo, smo povprašali strokovnjakinjo za zelenjadarstvo Mišo Pušenjak. 2. HRANLJIVI KALČKI Kalčki veljajo za čudež narave. So šele zametki zelenjave, zelišč, žit in stročnic, pa vsebujejo nekajkrat več hranilnih snovi kot 'odrasla' rastlina. Med drugim izboljšujejo prebavo in krvni obtok, uravnavajo raven holesterola, koristijo koži... Z nekaj prakse jih lahko kalimo doma. 3. PREHODNE OBLIKE IN LINIJE V zadnjih rubrikah Cvetličarske abecede smo spoznavali osnovne geometrijske oblike, kot so krog, trikotnik in pravokotnik. Floristi osnovne oblike med seboj radi kombinirajo, dekoracijam tako vdahnejo bolj igriv in še bolj vznemirljiv pridih. Kako po značaju nasprotujoče si oblike kombiniramo, smo izvedeli od dr. Sabine Šegula.
1. SHRANJEVANJE VRTNIN Pozimi posegamo po pridelkih, ki smo jih - zrele, zdrave in nepoškodovane - poleti in jeseni shranili na različne načine. Znani so sušenje oziroma dehidracija, fermentacija in zamrzovanje živil. Med najstarejše oblike shranjevanja pa spadajo zasipnice. Še zdaj nekateri predvsem korenovke in gomoljnice vtaknejo globoko v mivko ali kar zemljo, kjer so pridelki rasli. Zasipnico si lahko sami pripravimo kar na vrtu, še bolje pa v rastlinjaku. O zapisnicah smo govorili s strokovnjakinjo za zelenjadarstvo Mišo Pušenjak. 2. VRTNI NASVET: SMREČIČO VRNEMO V NARAVO Decembra smo pri Janezu Vaupotiču izkopali 12 let staro, živo novoletno drevesce, ki nam je okrašeno lepšalo praznike. Ker so bili notranji prostori ogrevani, ga je bilo treba kljub zastirki iz smrekovih sekancev zalivati. Zadostoval je lonček vode na dan. Pred nekaj dnevi pa smo se v mili zimi odločili, da drevesce znova posadimo na prosto. 3. LIDIJINE BREZOVE SLIKE Narava je naša najpomembnejša učiteljica. Tako pravi Lidija Čelofiga, ki na sprehodu po gozdu, parku, travniku ali ob obali del narave vedno prinese domov. Pri tem veje ali lubja ne odtrga, uporabi koščke narave, ki so že podrti ali jih je polomil veter.
IZBOR IZ LETA 2017 V letu 2017 smo se v oddaji Na vrtu družili 52 sobot. Januarja smo spoznali jamlino, malino z okusom jagode. Spomladi smo na Krasu v gosto zmes nasuli nakaljena semena in jih izlili v kanalčke na gredi. Tako smo prehiteli vznik plevelov. Jeseni smo izkopali sladke gomolje jakona, iz užitne ostrice oziroma tigrovega oreščka pa pripravili nacionalno pijačo Valencije. V Gornji Radgoni smo z brajd namesto grozdja pobrali čajote, na Dolenjskem pa tik pred zimo izkopali korenine ščetice, dvoletne zeli, ki pomaga pri zdravljenju borelioze.
Neveljaven email naslov
