Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. O KAKAVOVCU IN TOVARNI ČOKOLADE MIRIM Za kilogram čokolade potrebujemo od 300 do 600 kakavovih zrn, odvisno od vsebnosti kakava v njih. Podatki o tem, v katerih državah pojedo največ čokoladnih izdelkov, se razlikujejo. V Evropi so ljubitelji čokolade predvsem Britanci, letno naj bi je vsak pojedel okrog 20 kilogramov, sledijo Švicarji, Nemci in Belgijci. Slovenci letno pojemo manj kot 3 kilograme, kar nas uvršča med zmerne ljubitelje čokolade. Pri nas so prve čokolade izdelali v samostanu trapistov - reformiranih cistercijanov - v Brestanici leta 1896. Zanje jim je cesar Franc Jožef leta 1912 podélil priznanje za kakovost in naziv Imperial. Leta 1922 so na Slovenskem odprli dve tovarni čokolade, Gorenjko v Lescah na Gorenjskem in Mirim v Mariboru. Tovarno Mirim sta ustanovila Karl in Ema Zalokar. Njuno hčér, danes 95-letno Sonjo Maister, smo obiskali v Domu pod Gorco. Spominja se, da je oče stroj za proizvodnjo čokolade kupil v Nemčiji. Kmalu po odprtju je umrl, proizvodnjo pa je nadaljevala mama. 2. V ISTRSKEM PARKU ZDRAVILNIH RASTLIN Na jugozahodnem delu istrskega polotoka, na griču Pižanovac, s katerega v daljavi vidimo Rovinj in otoke na južni strani mesta, na soncu med kamenjem rastejo zdravilne rastline parka Histria Aromatica. Park aromatičnih rastlin so odprli pred dvema letoma, 10 hektarjev veliko zemljišče pa začeli urejati pred 10 leti. Park je del projekta zagrebškega podjetja, ki se ukvarja z naravno kozmetiko. Do dišečih gred vodi drevored cipres, ki so - čeprav so zdaj še mlada - simbol istrske trdoživosti. Največ gred je na plantažah na desni strani drevoreda. Ko smo se konec maja sprehodili po parku, so nekatere grmi žajblja že cveteli… 3. JAVOR V JAPONSKEM VRTU MOZIRSKEGA GAJA V hladnem dopoldnevu konec maja letos so v japonskem vrtu v Mozirskem gaju simbolično posadili novo drevo - javor. Posadil ga je japonski veleposlanik v Sloveniji Keiji Fukuda in tako tudi z drevesom povezal državi… S krajinsko arhitektko Alenko Kocuvan Polut ...
1. PO ZELIŠČNIH STEZAH DUGEGA OTOKA Dugi otok - sedmi največji otok v Jadranskem morju, je dovolj odmaknjen, da še ohranja neokrnjeno in bogato otoško floro. 7 urejenih zeliščarskih stez na otok vabi ljubitelje zelišč z vseh koncev, letos smo se podali na raziskovanje Dugega otoka z zeliščarjema Vikico in Milanom Kalanom. 2. VERTIKALNI VRT Čez 14 dni, v soboto, 20. avgusta, se bodo v Gornji Radgoni znova odprla vrata kmetijsko živilskega sejma. V začetku junija so na razstavnem permakulturno - biodinamičnem vrtu postavili vertikalni vrt, mesec kasneje so vrtnine grede v nadstropjih že dobro prerasle. Vertikalni vrt je smiselno postaviti tam, kjer smo omejeni s prostorom.
DOKUMENTARNI PORTRET ZELIŠČARSKE DRUŽINE KALAN Le nekaj kilometrov od Šentjurja je na 600 metrih nadmorske višine naselje Kálobje. Več kot 700 let star kraj je na vrhu griča in zato pogosto obsijan s soncem. V daljavi se vidijo obronki Donáčke gore, Boča, Bohorja, Konjiške gore, Paškega Kozjaka, tudi Uršlje gore in Pece, pa drugih naselij, ki so zrasla na gričih. Na Kalobje je kot otrok in mladenič na obisk k starim staršem pogosto hôdil Milan Kalan. Pohajkoval je po bližnjih in daljnih travnikih in hostah ter nabiral zelišča. Takrat se še ni zavedal, da bodo zdravilne rastline nekoč njegov kruh.
1. ATRIJ DOMA POD GORCO Dobro leto je minilo, odkar je Sebastjan preurédil atrijski vrt Doma pod Gorco. Ohranil je barvno nekoliko monotono zeleno ogrodje grmovnic in dreves ter ga popéstril s cvetočimi grmovnicami. Dodal je sezonske rastline živahnih barv in dva vodna motiva, ki sta s pretakanjem vode tudi zvočno obogatila prostor. Preverili smo, kako so se razrasle rastline po enem letu... 2. NA OBISKU PRI GLEDALCU DANIJELU KRAJNCU Na obisk se s kamero včasih odpravimo tudi h gledalcem, ki nas povabijo na njihov vrt. Tokrat smo obiskali Danijela Krajnca iz Spodnjega Partinja, ki nam je s ponosom pokazal grme cvetočih hortenzij, javor s široko krošnjo in klematise. 3. DVIGNJENE GREDE DOMA POD GORCO Na tlakovanem delu pri parkirišču Doma pod Gorco Sebastjan Lipar zasaja dvignjene grede. Vanje je najprej nasul kubični meter in pol zemlje, nato posadil javorje in druge rastline.
1. SIVKA NA KRASU Opuščene, sušne planote slovenskega Krasa po novem dobivajo barvno podobo: Dežela pršuta in vinske trte postaja tudi domovina sivke. Čeprav so avtohtoni Kraševci do te novosti nekoliko zadržani, so toliko bolj aktivni sivkarji, ki so na Krasu našli svoje zatočišče, beg pred mestnim vrvežem. Iskanje lastnega stika z naravo in ideja ohranjanja pokrajine, iz katere počasi a vztrajno izginja življenje, povezuje vedno več pridelovalcev sivke. 2. PRIMERI BALKONSKIH ZASADITEV Nekoliko manj kot prejšnja leta, se s cvetovi sezonskih zasaditev letos bohotijo balkoni in terase. Željko Domunkoš iz Vrtnartstva Kurbus nam je predstavil tri primeri zasaditev - kombinacije rastline, primerne za sončno, polsenčno in senčno stran hiše... 3. SIVKINA BUTARA Možnosti uporabe sivke so še precej neizkoriščene, slovenski sivkarji na Krasu prodirajo s kozmetičnimi pripravki, sirupi, eteričnim oljem in destilati. Sivka, ki tako rekoč v manjših količinah raste skoraj povsod v Sloveniji, pa je zelo uporabna v vsakdanjem življenju, nekaj ličnih uporabnih izdelkov si lahko z malo spretnosti in domišljije izdelamo sami, tako kot npr. sivkino butaro, ki jo položimo v omaro, v kuhinjo ali prostor, ki ga želimo osvežiti s prijetnim vonjem, perilo pa bo varno tudi pred molji.
1. Z GAIO NA OBISKU Mitja Ficko se je z družino iz Ljubljane nad Krško preselil pred devetimi leti. Že prej so v te gričevnate kraje prihajali k soproginemu dedku v zidanico, mirna zelena pokrajina ga je že takrat očarala. Na zgornjem delu strmine je uredil teraso. Na njej je zdaj poleg gugalnice dovolj prostora za ribnik in zelenjavni vrt. In čeprav je v službi od jutra do večera, na vrtu tudi pozno popoldne rad kaj postori. Obiskali smo ga s klubom Gaia. 2. HORTENZIJE FRANCKE ŠAFARIČ Hortenzije, cvetoče listopadne grmovnice, prihajajo iz Kitajske in Japonske. Pri nas so jih najprej gojili v loncih, kasneje pa so te grmovnice z velikimi socvetji presajali na vrt. Nekaterim sortam je rast na prostem bolj, drugim manj ustrezala, številne pa so svoj življenjski prostor našle tudi na slovenskih vrtovih. Sprehodili smo se med hortenzijami Francke Šafarič v Čagoni. 3. ŽAJBLJEVI BONBONI Vemo, da je žajbljeve liste dobro žvečiti pri vnetjih grla. Posušena zel je pogosto tudi del čajnih mešanic, iz suhih in zdrobljenih žajbljevih lističev pa lahko naredimo tudi sladke in zdrave bombone.
1. SANACIJA AKTINIDIJE Žalostno je bila v začetku maja videti aktinidija, ki se pri Marjanu Kogelniku že več kot desetletje razprostira nad teraso. V zgodnjemajski pozebi je na njej pomrznilo vse, kar je spomladi odgnalo. Aktinidija je rastlina vlažnih in srednje toplih območij Azije, vendar se je tudi našim krajem dobro prilagodila. Čeprav je ta trti podobna vzpenjavka še vedno občutljiva za premočne in nenadne pozebe, se kasneje dobro obnavlja. Kot je po pozebi predvideval Marjan, bomo aktinidijo, potem ko si je opomogla, težko ukrotili … Kako jo porezati v tokratni oddaji. 2. NASVETI ZA OSKRBO BALKONSKEGA CVETJA S cvetjem bogati poleti niso le okrasni vrtovi, temveč tudi balkoni in terase. Tudi balkonsko cvetje je letos zaradi zgodnjemajske pozebe imelo nekaj težav pri rasti. Kako zagotoviti, da bodo sezonske rastline dobro uspevale, s strokovnjakom iz Vrtnarstva Kurbus.
1. META Z GRED DVORCA TABOR Na ravnici ob sotočju Tesnice in Hudinje stoji dvorec Tabor. Zgrajen je bil v prvi polovici 16. stoletja. Od takrat je menjal nekaj lastnikov, pred desetimi leti pa se je vanj naselil Matjaž Založnik. Vrt pred dvorcem je velik, drevesa, ki so povečini še mlada, pa prostor delijo s številnimi zeliščnimi gredami. Na njih zdaj najbolj diši po meti... Meto smo nabrali, s stebel osmukali lističe in jih položili na sito za sušenje. Že suho zel smo nadrobili v kopalno sol, iz svežih rastlin pa skuhali sirup... 2. VRT V NADSTROPJIH Vrtovi v urbanem okolju, pa naj bodo na terasi, balkonu ali atrijskem delu pritličja, so prostorsko omejeni, zato so zamisli, kako pridobiti prostor v višino, vedno dobrodošle. Med že uveljavljenimi idejami so zelene stene, v katere sadimo predvsem prevešajoče se okrasne rastline, pa dišavnice in solate, ki jih redno režemo in jemo. Na vzorčnem biodinamičnem vrtu, ki bo na ogled na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni, so ob podkvaste grede v sredino postavili tako imenovani vertikalni vrt oziroma vrt v nadstropjih. 3. O PRAZNIKU SIVKA IN TABLETAH ZA POMIVANJE POSODE V teh dneh so se v vijoličasto odela polja sivke na Krasu in Štajerskem. V Ivanjem Gradu in Kregolišču ta in prihodnji konec tedna poteka sedmi festival, v Staršah pa tretji praznik sivke. Sivka je sredozemska rastlina, zato jo na vrtu sadimo na sončna ali polsenčna mesta in v odcedna tla. Vijoličasta socvetja so lepa v vazi, šopke sivke pogosto polagamo v omare, da bi odganjali molje, hkrati z njimi odišavimo perilo. Če od 10 do 15 kapljic sivkinega eteričnega olja dodamo decilitru belega kisa, pripravimo naravni mehčalec za perilo, kapljico olja lahko kanemo tudi v maso, iz katere naredimo tablete za pomivalni stroj.
1. NA ZELIŠČNEM TEDNU NA DUGEM OTOKU Dugi otok - sedmi največji otok v Jadranskem morju, je dovolj odmaknjen, da še ohranja neokrnjeno in bogato otoško floro. 7 urejenih zeliščarskih stez na otok vabi ljubitelje zelišč z vseh koncev, letos smo se podali na raziskovanje Dugega otoka z zeliščarjema Vikico in Milanom Kalanom... 2. MREŽA ZA PARADIŽNIK Visoki fižol pri rasti potrebuje oporo. Nekoč so ga sadili ob koruzo, da se je vzpenjal po njenih močnih steblih, najpogosteje pa ob mlade sadike postavimo debelejšo leseno palico ali kol. Na nekaterih vrtovih fižolu naredijo kovinsko ogrodje. Šest metrov dolgi kovinski palici zabijemo vsaj pol metra globoko v zemljo, ju polkrožno upognemo in konca prav tako dobro zapičimo v zemljo. Tako so naredili tudi na podkvastih gredah na sejmišču v Gornji Radgoni. Prejšnji teden pa so na ogrodje za fižol pritrdili še mrežo za paradižnik. 3. V OTOŠKEM OLJČNEM NASADU V tišini in soncu Dugega otoka smo obiskali nasad oljk - magičen prostor, ki objame z vonji iin mogočnostjo življenja, ki je preživelo generacije rodov. Koliko je stara najstarejša oljka, si niso edini niti strokovnjaki, domačini verjamejo, da jih ima čez tisoč. Dediščino vzgajanja oljk s spoštljivostjo nadaljuje četrta generacija domačinov Gačina, nasad ob mogočni oljki pa veliko pove tudi o zgodovini otoka in težkih pogojih življenja...
LAN NA DOMAČIJI PRI FRIDI Medtem ko so se junija nekatera polja v žitno in makovo obleko, se druga lesketajo v modrem. Tradicija gojenja lanu se je pri nas najbolj ohranila v Beli Krajini, vse bolj pa se obuja tudi na prekmurskih ravnicah in širšem Štajerskem. Na domačiji pri Fridi – to ime je dobila domačija po ženskah iz dveh generacij – so tudi letos aprila sejali lan. Posejali so predivi, iz katere pa prediva ne pridobivajo več, temveč iz semenskih glavic izluščijo semena. Lanena semena moramo pred uporabo zmleti, le tako vnesemo v naš organizem tiste snovi, ki jih lan nudi, naše telo pa potrebuje. VRTNI NASVET Sebastjan Lipar na svojem vrtu preganja rdeče polže z žagovino, jajčnimi lupinami in racami. KOTIČNI NA VRTU BRANKE GREGORINČIČ Branko Gregorinčič na njenem vrtu v Brunšviku junija pogosto obiščemo. Takrat je vrt ves v cvetju, bujno cveti vrtnica Bobby James, pa New Down, rožnati Mozart in sorta Veilchenblau z vijoličastimi cvetovi… Branka pravi, da majske nizke temperature vrtnic niso poškodovale, je pa sneg, ki je takrat zapadel, polomil mlade veje popenjavih sort. In čeprav je nato Branka nekatere s škarjami precej oskubla, te zdaj spet bujno rastejo. Tako kot se bodo kmalu razrastle sivke, ki krasijo enega od novih vrtnih kotičkov. Branka nam je predstavila tri, na koncu pa razmnožila vrtnico.
Vrt Zlatke Marzidovšek na Studencih v Mariboru je velik dobrih 550 kvadratnih metrov. Desno od vhoda se razraščajo grmovnice, ki zastirajo pogled s ceste. Nato je zelenica, ki prehaja v rahlo dvignjeno teraso iz prodnikov. Nasproti, levo od vhoda, je zelenjavni del vrta. Zelenjavnim gredam sledi najprej okrogla, iz opek narejena, zeliščna, nato pa še visoka greda. Nasproti hiše je v zatočišču sadnega drevja kotiček za počivanje.
1. SREČANJE ČLANOV KLUBA GAIA V RABCU Prejšnjo nedeljo se je v Rabcu končalo tridnevno srečanje članov kluba Gaia. Tradicionalnega srečanja v mestecu, ki leži na kamnitem pobočju ob vzhodni obali Istre in ne šteje več kot 1500 prebivalcev, se je letos udeležilo okrog 650 ljubiteljev vrtnarjenja. Organizator – Klub Gaia – je zanje pripravil vsebinsko različna predavanja. Med najbolj obiskanimi so predavanja Miše Pušenjak, njena svetovanja pa se pogosto zavlečejo v vrtičkarske pogovore pred predavalnico. Ob tej priložnosti je urednica oddaje Irena Bedrač z Mišo Pušenjak spregovorila o tem, kako se je Miša odločila postati agronomka in katere težave letos najbolj pestijo vrtičkarje. V druge delu reportaže s srečanja pa sprehod po parku zdravilnih rastlin na zahodnem delu istrskega polotoka. Histrio Aromatico so odprli pred dvema letoma. Urejati so jo začeli pred desetletjem, ko so z drevjem in grmičevjem poraščen grič Pižanovac spremenili v dišeče grede z drevoredom cipres, ki vodi od vhoda do vrha griča. Tudi tu so rastline zaradi hladne pomladi zacvetele nekoliko pozneje kot običajno... 2. O PUŠPANOVI VEŠČI IN OŽIGU Nič kaj lepi niso videti žive meje in grmi iz pušpana, ki jih je napadla in pojedla pušpanova vešča ali so lističi uničeni zaradi ožiga. Tako se je zgodilo tudi na pušpanih v starem delu Botaničnega vrta v Pivoli. Majda Ortan je proti pušpanovi vešči in ožigu razvila naravna pripravka. Z njima so ob našem snemanju grme prvič poškropili. Škropljenje je treba ponoviti v določenem zaporedju. Kako se bodo pušpani obnovili, bomo poročali jeseni, do takrat bomo zdravljenje redno spremljali.
Neveljaven email naslov
