Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Le nekaj kilometrov od Šentjurja je na 600 metrih nadmorske višine naselje Kalobje. Več kot 700 let star kraj je na vrhu griča in zato pogosto obsijan s soncem. V daljavi se vidijo obronki Donačke gore, Boča, Bohorja, Konjiške gore, Paškega Kozjaka, tudi Uršlje gore in Pece, pa drugih naselij, ki so zrasla na gričih. Na Kalobje je kot otrok in mladenič na obisk k starim staršem pogosto hodil Milan Kalan. Pohajkoval je po bližnjih in daljnih travnikih in hostah ter nabiral zelišča. Takrat se še ni zavedal, da bodo zdravilne rastline nekoč njegov kruh...
1. STARE HRUŠKE V SELAH NAD SLOVENJ GRADCEM V Selah nad Slovenj Gradcu na več kot 700 metrih nadmorske višine je sneg nedavno pobelil travnike, pašnike in stara drevesa, ki jih ohranjajo na domačijah. Med drevesi je veliko hrušk, te – posajene v obcestni drevored – še danes ločijo kmetijo Šuler od Ravnjakovih. Nekoč je bilo pri nas največ hrušk tepk. V 18. stoletju je Marija Terezija zapovedala njihovo sajenje. Hruške so bile sadje, sladilo, izvrstna osnova za žganje. Vse to so še danes, četudi jih je v Sloveniji vsako leto manj, v primerjavi z jabolkom je hruško v kleti težje ohraniti svežo… 2. NA MARININEM BREGU Hruške so plodovi, ki jih Marina z gostjo Evo Drolc tokrat uporablja v kulinariki in kozmetiki. Eva je naredila presno hruškovo torto, Marina pa hruškov obrok za čiščenje telesa in masko za obraz. 3. PRAZNIČNA VENČEK IN DREVESCE V Vrtnarstvu Kurbus v Gornji Radgoni so v tem tednu odprli adventno razstavo. Modne smernice letošnjega adventa so naravni, bakreni, beli odtenki. V teh barvah je Petra naredila adventni venček, Sebastjan pa je iz vej nordijske jelke sestavil novoletno drevesce.
1. SAJENJE DREVES V URBANEM OKOLJU Na osnovi že obstoječih omejevalnikov korenin so Rade Oblak, Janko Štraus in Tomaž Čufer razvili sadilne obroče, ki so namenjeni predvsem sajenju dreves v urbanih središčih, lahko pa jih uporabimo tudi pri sajenju dreves na prostorsko omejenih vrtovih. Ti višja drevesa dobro utrdijo, omejujejo rast korenin v širino in jo usmerjajo v globino. Oblikovani so tako, da omogočajo drenažo, zračenje in namakanje, za lep nočni pogled pa tudi osvetlitev. 2. V NASADU HRUŠK Na Krčevini pri Vurberku je Milan Breg lani posadil nov hektar hrušk, starejše hruške rastejo na treh hektarjih blizu vurberškega gradu. Pravi, da je med redkimi sadjarji, ki na širšem ptujskem območju še vztrajajo s hruškami. Nasadi hrušk se v zadnjih letih redčijo… 3. ŠE ZADNJA JESENSKA OPRAVILA V SKALNJAKU Sebastjan Lipar je v prodnatem skalnjaku prezal sivko, rožmarin in žajbelj, gredam pa dodal lubje...
1. ZAŠČITA BANANOVCA Banane pri nas na prostem ne dozorijo. Ko rastlina odraste, preneha poganjati nove liste in energijo usmeri v cvetenje in plodove. Ker se to po navadi zgodi po toplem poletju, hladnejši dnevi prekinejo razvoj plodov. Bananovce je treba pred zimo zaščititi. Sebastjan Lipar je prijateljici Brigiti pomagal zaščititi njeno rastlino, pri tem sta uporabila kar liste, ki sta jih prej dorezala, žagovino, slamo in kopreno. 2. SAJENJE SADNEGA DREVJA Med sadnim drevjem pri nas najraje sadimo jablane. Jabolk pri nas pridelamo dvakrat več kot jih pojemo, sledijo hruške, breskve in nektarine pa češnje in slive. Sadno drevje pogosto sadimo tudi na manjše vrtove hiš v urbanih okoljih, pri tem moramo paziti, da izberemo sadike na šibki podlagi. 3. O MURDANIJI OZIROMA PEKINŠKI TRAVI V kitajski tradicionalni medicini murdannio loriformis uporabljajo pri zdravljenju raka v zgodnjem stadiju, vnetjih grla, prehladih, pljučnici in gripi. Dokazano je predvsem njeno protivnetno delovanje. Z Rajnholdom Vavro smo pripravili potaknjence murdanije, ti se bodo ob primernih pogojih kmalu ukoreninili. Rastlino pozimi hranimo v prostoru, kjer ni nižje od desetih stopinj Celzija, rada ima dovolj vlage in zmerno svetlobo. Sveže lističe dodajamo v solate, kruh, posušene med kosmiče.
1. SHRANJEVANJE KIVIJEV Marjan Kogelnik z Raven na Koroškem pravi, da je bila letošnja letina kivijev rekordna. Plodove pri shranjevanju sortira, loči jih na drobne, plodove srednje velikosti in tiste največje. Kivije je treba pobrati, preden pomrznejo ob močnejši slani, po navadi je to od sredine oktobra do prve polovice novembra. Sok v kivijih namreč zmrzuje pri temperaturi od minus stopinje in pol do dveh stopinj Celzija. Delno omehčane ali poškodovane plodove izloči. 2. VRTNI NASVET Slavko Turšič je biodinamik. Jeseni odpadlega listja ne pograbi, temveč ga poškropi s pripravkov po Marii Thun. 3. VRTNICE NA NIZOZEMSKEM Nizozémska je še vedno evropska in svetovna cvetlična prestolnica, cvetlična borza v Aalsmeru pa največja tovrstna borza na svetu. Na njej letno prodajo tudi 3,3 bilijone vrtnic, bilijon je, saj veste, milijon milijonov, od tega jih le 15 odstotkov vzgojijo sami, preostale rastejo v afriških državah, predvsem Keniji in Etiopiji. Leta 2000 se je z vrtnicami na Nizozemskem ukvarjalo 765 podjetij, lani le še 142. Med večjimi je podjetje Nolina v Woubruggu v pokrajini Južna Holándija. Letno pri njih zraste 9 milijonov lončnih in milijon vrtnic, ki jih sadimo na prosto.
1. RAZLIČNOSTI OKRASNIH TRAV Ko številnim grmovnicam jeseni že pojenjajo cvetovi, listi pa postajajo vse bolj rjavi in odpadajo, nas z zelenimi, rjavimi in zlatimi odtenkih navdušujejo okrasne trave. Te spadajo med trajnice, ki na vrtu naj ne bi manjkale, pa naj bodo posajene posamično ali kot del okrasnih zasaditev. S svojimi tankimi stebli, listi in bogatimi socvetji razbijajo stroge zasaditvene oblike, na vrt pa vnašajo nagajivo eleganco in milino. Spoznavamo trstikovce, proso, sorgastrume, rušnate masnice, rdečelistno imperato, perjanke, bilnice in še in še... 2. JESENSKA DELA V ROZARIJU BOTANIČNEGA VRTA V PIVOLI Jeseni je nekaj opravil treba opraviti tudi pri vrtnicah. Janez Pived iz Botaničnega vrta Univerze v Mariboru v Pivoli priporoča, da mlajše in občutljivejše vrtnice pred zimo zaščitimo, tako so storiti tudi pri njih. Pri tem je treba pokriti predvsem koreninski vrat do višine stebla, kjer bodo spomladi novi poganjki. Spodnji del rastline lahko preprosto zagrnemo z zemljo, ga obdamo s slamo, suhim listjem ali smrečjem. 3. KRIZANTEME NEKOLIKO DRUGAČE Kratek nasvet in ideja, kako lončni krizantemi dodati nekaj cvetov hortenzij in popestriti vhod pred hišo...
1. KISANJE ZELJA Sebastjan Lipar z Malčko Kuk kisa zelje. Najprej sta ga naribala na tanke rezance, osolila, dodala cel poper in lovorjev list. Nato sta zelje dala v plastično vrečko in kad ter ga pretlačila. 2. NA MARININEM BREGU Zelje je glavna tema tudi Marine in njene gostje Saše. Marina zelje uporablja v domačem zdravilstvu in kozmetiki - priporoča zeljeve obkladke in zeljevo masko za obraz, dekolte ali roke... Saša pa je s seboj prinesla že delno dušeno zelje za zeljevo musako. 3. NASVET PROTI RDEČIM POLŽEM Majda Ortan je proti rdečim polžem razvila agrohomeopatski pripravek, ki je dovoljen v ekološki pridelavi, po njegovi uporabi ni karence. Pomembno je, da ga uporabite vsaj 4 ure pred dežjem, z njim pa lahko poškropite vrt do začetka zime. Zakaj zdaj? Ker se jeseni polži najitenzivneje parijo.
1. O DODATKIH ZA SUBSTRATE Ko z vrtov poberemo še zadnje plodovke in vrtnine, ki ne prezimijo, že premišljujemo, kako pripraviti zemljo na novo sezono. Če tla gnojimo s hlevskim gnojem, ga dodajamo jeseni, da se do pomladi predela. Že pripravljene dodatke, ki bogatijo prst ali izboljšujejo njeno strukturo, po navadi vnašamo v tla spomladi, ne bo pa narobe, če že zdaj spoznamo nekaj osnovnih dodatkov in njihovo delovanje. Spoznavamo delovanje komposta, biooglja, vulkanskega plovca, lesnih vlaken, diatomita, zeolita in perlita. 2. NAGROBNA ZASADITEV IN ARANŽMA Sebastjan je za grob pripravil aranžma iz belih krizantem, kalikarpe in socvetij trav. Postavil ga je na grob, ki ga je zasadil s še cvetočimi trajnicami v nežnejših barvnih odtenkih. 3. TESTENINE Z ZELJEM Ob koncu oddaje dušimo sveže, na kocke narezano zelje. Z njim bomo popestrili polnozrnate testenine.
1. O POKROVNIH TRAJNICAH V vrtnariji Trajnice Golob Klančič smo spoznavali pokrovne trajnice. Te so nižje rasti, praviloma zrastejo do 30 centimetrov visoko, večina se šopasto razrašča, vse pa – kot pove ime – pokrivajo tla. Sadimo jih od sredine septembra do zime. V predelih z milejšimi zimami, kjer zemlja ne zmrzne, tudi takrat … 2. GUME ZA IZBOLJŠANJE STRUKTURE TAL V rubriki Strokovnjak svetuje ddr. Ana Vovk Korže svetuje, kako s pomočjo gum in zelene mase v kratkem izboljšamo strukturo zbitih tal. 3. DESTILACIJA ŽAJBLJA Na Marininem bregu se je žajbelj septembra še nastavljal sončnim žarkom. Marina ga je porezala in tako kot vsak mesec pripravila delavnico naravne kozmetike. Tokrat je v goste povabila Melani Kovač, aromaterapevtko in aromamaserko, strokovnjakinjo za angleško in francosko šolo aromaterapije. Skupaj sta destilirali žajbelj.
1. O ŽIVIH MEJAH Žive meje so pomemben del naseljenih okolij. Sadimo jih za razmejitev zemljišč med sosedi, ograjujejo nas od neželenih prehodov in cest, zadržujejo cestni prah, zmanjšujejo hrup… Z dobro izbrano in vzdrževano živo mejo pa tudi bogatimo okolico, v kateri živimo. V zadnjih letih so se razrasle žive meje iz ameriških klekov. Kleki rastejo hitro, jih je pa treba redno vzdrževati, rezati in zračiti. Lepe so meje iz tis, ligustra, češmina, lovorikovcev, medvejk in drugih… 2. JESENSKO UREJANJE TANJINENA TERASNEGA VRTA Klub Gaia je Tanjino visoko balkonsko gredo zasajal v začetku julija. Betonska greda je dolga dobrih šest metrov in pol, široka 75 centimetrov. Na dno sta Tanja in Loreta najprej položili folijo, robove sta obdali z volnenim filcem. Nato sta nasuli drenažni glinopor in nanj znova položili folijo, da se zemlja in drenaža ne bi preveč premešali. Debelejšo plast suhega substrata so pred sajenjem zalili in mu dodali hranila. V tako pripravljeno gredo so posadili 40 rastlin, spredaj sezonske in tiste, ki so uporabne v kuhinji, zadaj rastejo trajnejše rastline, med njimi tudi nekaj nižje rastočih dreves in grmovnic. Preverjamo, kako je tanjin terasni vrt obrodil... 3. JESENSKA ZASADITEV PRED VHODOM Sebastjan Lipar s Tatjano Tement z jesenskimi lepoticamo zasaja okrasno posodo, ki jo bosta postavila pred vhod hiše.
1. OBNOVIMO ZELENICO Ob hiši, ki so jo nedavno prenovili, želijo lastniki obnoviti tudi zelene površine. Prostor za zelenico je velik okrog 120 kvadratnih metrov. Tudi tu je bila prej trata, ob robu je posajenih nekaj sadnih dreves, ki jih je treba obkopati. 2. DREVESA IZ DEŽELE VZHAJAJOČEGA SONCA S prerezom traku sta namestnik veleposlanika Japonske v Republiki Sloveniji Hiroshi Abe in direktor podjetja Moga odprla japonski oddelek vrtnega centra. V njem je okrog 70 niwakijev, v prevodu so to velika zunanja okrasna drevesa, ki zdaj domujejo v pri nas posebej zanje narejenih macesnovih posodah... 3. JESENSKI ZASADITVE V KORITO Sebastjan s Tatjano Tement iz Vrtnarstva Tement zasaja koriti z jesenskimi lepoticami.
1. RAZMNOŽEVANJE RASTLIN Razmnoževanje s semeni je spolno razmnoževanje rastlin, vegetativno je nespolno. Pri tem uporabljamo dele korenin, stebel, listov in drugih vegetativnih organov za oblikovanje nove rastline. Z Mojco Rehar Klančič iz vrtnarije Trajnice Golob Klančič sva s semeni razmnožile potonike, vegetativno pa netreske, šmarnice, homulice, hoste in še kaj… 2. O ARONIJI V nasadu aronij pri Ložnici je posajenih 14.000 sadik, ki so stare šele nekaj let. Tla na tem območju so ilovnata, aronije, ki niso zahtevne glede talne podlage, se tudi v tovrstni prsti dobro počutijo, saj jim najbolj ustrezajo vlažna, a odcedna tla. S primerno vzgojo aronije kmalu obrodijo. Nekoliko trpki plodovi so polni najrazličnejših vitaminov in zdravilnih snovi.
Neveljaven email naslov
