Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. O DODATKIH ZA SUBSTRATE Ko z vrtov poberemo še zadnje plodovke in vrtnine, ki ne prezimijo, že premišljujemo, kako pripraviti zemljo na novo sezono. Če tla gnojimo s hlevskim gnojem, ga dodajamo jeseni, da se do pomladi predela. Že pripravljene dodatke, ki bogatijo prst ali izboljšujejo njeno strukturo, po navadi vnašamo v tla spomladi, ne bo pa narobe, če že zdaj spoznamo nekaj osnovnih dodatkov in njihovo delovanje. Spoznavamo delovanje komposta, biooglja, vulkanskega plovca, lesnih vlaken, diatomita, zeolita in perlita. 2. NAGROBNA ZASADITEV IN ARANŽMA Sebastjan je za grob pripravil aranžma iz belih krizantem, kalikarpe in socvetij trav. Postavil ga je na grob, ki ga je zasadil s še cvetočimi trajnicami v nežnejših barvnih odtenkih. 3. TESTENINE Z ZELJEM Ob koncu oddaje dušimo sveže, na kocke narezano zelje. Z njim bomo popestrili polnozrnate testenine.
1. O POKROVNIH TRAJNICAH V vrtnariji Trajnice Golob Klančič smo spoznavali pokrovne trajnice. Te so nižje rasti, praviloma zrastejo do 30 centimetrov visoko, večina se šopasto razrašča, vse pa – kot pove ime – pokrivajo tla. Sadimo jih od sredine septembra do zime. V predelih z milejšimi zimami, kjer zemlja ne zmrzne, tudi takrat … 2. GUME ZA IZBOLJŠANJE STRUKTURE TAL V rubriki Strokovnjak svetuje ddr. Ana Vovk Korže svetuje, kako s pomočjo gum in zelene mase v kratkem izboljšamo strukturo zbitih tal. 3. DESTILACIJA ŽAJBLJA Na Marininem bregu se je žajbelj septembra še nastavljal sončnim žarkom. Marina ga je porezala in tako kot vsak mesec pripravila delavnico naravne kozmetike. Tokrat je v goste povabila Melani Kovač, aromaterapevtko in aromamaserko, strokovnjakinjo za angleško in francosko šolo aromaterapije. Skupaj sta destilirali žajbelj.
1. O ŽIVIH MEJAH Žive meje so pomemben del naseljenih okolij. Sadimo jih za razmejitev zemljišč med sosedi, ograjujejo nas od neželenih prehodov in cest, zadržujejo cestni prah, zmanjšujejo hrup… Z dobro izbrano in vzdrževano živo mejo pa tudi bogatimo okolico, v kateri živimo. V zadnjih letih so se razrasle žive meje iz ameriških klekov. Kleki rastejo hitro, jih je pa treba redno vzdrževati, rezati in zračiti. Lepe so meje iz tis, ligustra, češmina, lovorikovcev, medvejk in drugih… 2. JESENSKO UREJANJE TANJINENA TERASNEGA VRTA Klub Gaia je Tanjino visoko balkonsko gredo zasajal v začetku julija. Betonska greda je dolga dobrih šest metrov in pol, široka 75 centimetrov. Na dno sta Tanja in Loreta najprej položili folijo, robove sta obdali z volnenim filcem. Nato sta nasuli drenažni glinopor in nanj znova položili folijo, da se zemlja in drenaža ne bi preveč premešali. Debelejšo plast suhega substrata so pred sajenjem zalili in mu dodali hranila. V tako pripravljeno gredo so posadili 40 rastlin, spredaj sezonske in tiste, ki so uporabne v kuhinji, zadaj rastejo trajnejše rastline, med njimi tudi nekaj nižje rastočih dreves in grmovnic. Preverjamo, kako je tanjin terasni vrt obrodil... 3. JESENSKA ZASADITEV PRED VHODOM Sebastjan Lipar s Tatjano Tement z jesenskimi lepoticamo zasaja okrasno posodo, ki jo bosta postavila pred vhod hiše.
1. OBNOVIMO ZELENICO Ob hiši, ki so jo nedavno prenovili, želijo lastniki obnoviti tudi zelene površine. Prostor za zelenico je velik okrog 120 kvadratnih metrov. Tudi tu je bila prej trata, ob robu je posajenih nekaj sadnih dreves, ki jih je treba obkopati. 2. DREVESA IZ DEŽELE VZHAJAJOČEGA SONCA S prerezom traku sta namestnik veleposlanika Japonske v Republiki Sloveniji Hiroshi Abe in direktor podjetja Moga odprla japonski oddelek vrtnega centra. V njem je okrog 70 niwakijev, v prevodu so to velika zunanja okrasna drevesa, ki zdaj domujejo v pri nas posebej zanje narejenih macesnovih posodah... 3. JESENSKI ZASADITVE V KORITO Sebastjan s Tatjano Tement iz Vrtnarstva Tement zasaja koriti z jesenskimi lepoticami.
1. RAZMNOŽEVANJE RASTLIN Razmnoževanje s semeni je spolno razmnoževanje rastlin, vegetativno je nespolno. Pri tem uporabljamo dele korenin, stebel, listov in drugih vegetativnih organov za oblikovanje nove rastline. Z Mojco Rehar Klančič iz vrtnarije Trajnice Golob Klančič sva s semeni razmnožile potonike, vegetativno pa netreske, šmarnice, homulice, hoste in še kaj… 2. O ARONIJI V nasadu aronij pri Ložnici je posajenih 14.000 sadik, ki so stare šele nekaj let. Tla na tem območju so ilovnata, aronije, ki niso zahtevne glede talne podlage, se tudi v tovrstni prsti dobro počutijo, saj jim najbolj ustrezajo vlažna, a odcedna tla. S primerno vzgojo aronije kmalu obrodijo. Nekoliko trpki plodovi so polni najrazličnejših vitaminov in zdravilnih snovi.
1. PRIDOBIMO SEMENA PAPRIKE IN PARADIŽNIKA Hraneta Kociča iz Šempetra v Savinjski dolini v oddaji Na vrtu že poznamo, radi namreč prisluhnemo njegovim nasvetom o vzgoji paprike in paradižnika ter pripravi jedi, zaradi katerih Kocičeve jeseni prijatelji pogosto obiskujejo. Hrane pravi, da je letošnja letina ponudila obilo plodov, nekatere uporabimo za seme prihodnje leto. Kako do zdravih semen paprike in paradižnika v tokratni oddaji. 2. IZBOLJŠAJMO SLABA ILOVNATA TAL V rubriki Strokovnjak svetuje z ddr. Ano Vovk Korže iz Učnega poligona za samooskrbo Dole spoznavamo značilnosti siromašne ilovnate prsti in kako jo izboljšati. 3. ZA GAIO NA OBISKU Klub Gaia je torkat obiskal člana Majdo in Janeza v Polšniku. V visokih gredah, ki so jih postavili v rastlinkau, opravljajo jesensko setev nekaterih vrtnin. 4. NAREDIMO LUTENICO Lutenica je specialiteta, shranek, narejen iz paradižnika in paprike. Vanjo dodamo nekaj pekočih feferonov in jo ponudimo kot ajvar.
1. GOJENJE FIGOVCEV Družina Maršič v Popetrah že desetletje goji figovce, iz fig pa predeluje marmelade, fige v refošku in figove hlebčke. Zaradi slednjega, ki so ga Maršičevi podarili prijateljem, so kasneje sploh posadili figovce. Hlebček je prijatelje namreč tako navdušil, da so predlagali, naj jih naredijo čim več in prodajo. Drevesom ob hiši se je tako pred desetletjem pridružil nasad v bolj zavetrni, sončni legi ob cesti. Maršičevi obrezujejo figovce pozimi, ko mraz popusti. Z rezjo ohranjajo nižjo, kotlasto obliko rasti. Imajo okrog 200 figovcev, 11 različnih sort. 2. FIGE V PREHRANI IN KOZMETIKI Marina Kodba se je tokra s svojega brega v Laznici odpravila na obisk k prijakteljici Simone na Primorsko. Nabrali sta zrele fige, Marina je iz njih pripravila masko za obnovitev kože, Simone, ki je nutricionistka funkcionalne diagnostike, pa je fige dodalo v solati in naredila figove kroglice. 3. GLEDALKINA NENAVADNA RASTLINA Februarja smo v Zgornji Kungoti obiskali gledalko Tatjano Valentan. Takrat je pri njej cvetela nenavadna rastlina. Cvet se je bohotil na dolgem, čvrstem steblu, v času cvetenja pa rastlina močno smrdi. Kako dišeč ali smrdeč bo cvet amorphophallusa, gospa Tatjana pri nakupu rastline ni vedela. Ta jo je namreč očarala z listi, ki se razvijejo poleti…
1. SPREHOD PO MOZIRSKEM GAJU Poleti so poleg hlajenja v vodi dobrodošli sprehodi med sencami dreves. Mozirski gaj ima oboje, hladno Savinjo, ki z glavno in kot potoček speljano strugo obdaja park, in visoka drevesa, med katerimi vroč dan hitreje mine. Za rastline v parku skrbijo vsak dan, grede je treba opleti tudi v sončnih dneh. Vsako jutro pograbljajo tudi potke japonskega vrta, katerega osnove so oblikvoali pred sedmimi leti. 2. RAZMNOŽEVANJE SOBNIH RASTLIN Trajče Nikolski tokrat razmnožuJe fikus. Z grebeničenjem. 3. STEBER ZA ZAČIMBNICE Tudi na majhni terasi ali balkonu lahko gojite zelišča in začimbe. Sebastjan Lipar je v ta namen postavil steber, na katerega je pritrdil lončke s kuhinjskimi dišavnicami.
1. TERASNI VRT TANJE ŽAGAR - nadaljevanje Klub Gaia ureja terasni vrt v šestem nadstropju pred nekaj leti zgrajenega bloka v Ljubljani. Lastnica vrta je znana pevka Tanja Žagar, ki se novih izzivov – vrtnarjenja v bloku – zelo veseli, in obljublja, da bo rastlinam za dobro rast tudi pela… Na dno šest metrov dolge, 75 centimetrov široke in slabega pol metra visoke visoke grede sta Tanja in Loreta najprej položili folijo. Robove sta obdali z volnenim filcem. Nato sta nasuli drenažo – plast glinopora. Nanjo sta znova položili folijo, da se zemlja in drenaža ne bi preveč premešali. 30-centimetrsko plast suhega substrata so pred sajenjem zalili in dodali hranila. Tanji ljube rastline in vrtnine so izbrali pred urejanjem visoke grede, te so na terasi čakale, da jih presadijo v nov dom. 2.POTAKNJENCI SOBNIH RASTLIN Ali veste, kako razmnožiti avokado, božično zvezdo, rožmarin in fikus? Nasveti v tokratni oddaji. 3. ŠOPKI IZ SIVKE Francka Šafarič sivkina socvetja reže konec julija, v začetku avgusta. Stebla posuši in iz njih pozimi dela sivkine šopke. Doda vejice žajblja in kakšen cvet iz papirja.
1. UREJAMO TERASO TANJE ŽAGAR Z oddajo Na vrtu in Klubom Gaia smo se tokrat ustavili pri znani Tanji Žagar. Urejamo betonsko korito na terasi. Najprej bomo uredili drenažo in nasuli zemljo. Tanji je delo, doslej ni vrtnarila, šlo dobro od rok... 2. VRTNI NASVET Prvi pogoj, da bodo balkoni in terase poleti cvetoči in zdravi, je izbira primernih rastlin, kar ste verjetno storili že pri nakupu: balkonske rastline, ki najbolje uspevajo na soncu, kot so na primer surfinije in pelargonije, posadite ne južno in zahodno stran. Gomoljne begonije in vodenke sonca ne marajo preveč, raje so na polsenčnih in senčnih mestih. Za dobro rast je treba rastline poleti ustrezno zalivati in hraniti, več nasvetov v tokratni oddaji. 3. NA MARININEM BREGU Marina tokrat gosti Polono Pirc iz Boštanja. Nabrali sta žajbelj. Nepoškodovane liste sta položili na sito in jih postavili na za sušenje primerno mesto, Polona je pripravila žajbljeve bonbone, Marina pa zobno pasto in tinkturo.
VSEBINA ODDAJE NA VRTU, 4.7.2015 UREJANJE ATRIJA DOMA POD GORCO Sebastjan Lipar s sodelavci Doma pod Gorco ureja atrij sredi trinadstropne stavbe. Prvi dan so vkopali ribnike in delno opleli gredo. Nato jih je zmotil dež in delo so nadaljevali naslednji dan. Takrat so pod tlakovce in folijo speljali električni kabel. Elektriko potrebujejo za delovanje vodnega motiva. 60 m2 velik vrt pa so zasadili s trajnicami in sezonskim cvetjem PRAZNIK ŠTAJERSKE SIVKE Konec junija je bil na Krasu že šesti festival sivke, takrat ste to sredozemsko rastlino lahko občudovali tudi v celinski Sloveniji, na polju v Staršah, kjer so pripravili 2. Praznik Štajerske sivke. Štajerska sivka je sorte ametist. Družina Selinšek, ki jo je najprej poskusno posadila pred nekaj leti, žanje sivko v prvi polovici julija. Za praznik so je porezali le tóliko, da so pripravili sivkine napitke, obiskovalci pa so lahko spletli venčke in jih odnesli domov. Obiskovalci so izvedeli, kako gojiti sivko, jo pravilno posaditi in porezati. Nekaj kapljic sivkinega eteričnega olja so dodali v bel kis in naredili domoči mehčalec, pripravili so tudi domače tablete za pomivalni stroj.
1. Z MALČKO O GOJENJU KROMPIRJA IN FIŽOLA Pravijo, da že dva srednje velika krompirja potešita lakoto, pri tem je dobro, da krompir pečemo, kuhamo in pojemo kar z lupino vred. Če nam krompir pri kuhanju razpade, smo ga pri gojenju preveč pognojili z dušikom. Tudi fižol nas dobro nasiti. Nizki stročji fižol sadimo do konca avgusta, visokega do začetka julija. Številne sorte visokega fižola so občutljive za dolžino dneva in v daljših, vročih poletnih dneh ne zacvetijo, temveč cvetenje prestavijo na nekoliko hladnejše dni v avgustu. 2. PRIPRAVA RIBEZOVEGA SOKA IN ČEŠNJEVE MARMELADE PO STAREM RECEPTU Vroče steklenice ribezovega soka Francka zavije v časopisni papir in debelo krpo, brisačo ali odejo. Tako zavite jih pusti vsaj en dan. Francka je letos skuhala tudi veliko češnjevega džema, saj je češnja na vrtu bogato obrodila. Džem pripravi po preprostem receptu. Češnje razkoščiči in jih kuha pol ure. Nato trem kilogramom češenj doda kilogram želirnega sladkorja in počasi kuha še 5 minut. 3. VRTNICE MILANA LOVRENČIČA Junija svoje cvetove široko razprejo tudi vrtnice, ki v rožniku s številčnostjo cvetov, vonjem in barvno pisanostjo kraljujejo na vrtovih. Vsak ljubitelj vrtnic ima svojo najljubšo. Milanu Lovrenčiču, ki smo ga obiskali na njegovem posestvu v Polenšaku, je najbolj pri srcu svetlo rožnata vrtnica…
Neveljaven email naslov
