Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi 1001. oddaja Na vrtu je jubilejna. V njej se spominjamo grmovnic, kamelij - kraljic cvetočih grmovnic, ki rastejo ob jezeru Maggiore na severu Italije. S stare jablane, ki smo jo pred štirimi leti sanirali z zapiranjem njenih ran, odstranjujemo mah. Nato smo jo poškropili z biodinamičnim pripravkov iz regratovih cvetov, prgišča pripravka po Marii Thun in deževnice. Spominjamo se, kako smo ektrahirali zdravilno svetlikavo pološčenko, pri ponovnem obisku pa nam je dr. Andrej Gregori povedal, kako lahko gojimo gobe kar v dnevni sobi... Irena Bedrač in Sebastjan Lipar sta ob jubilejni oddaji iz delov vinske trte naredili vrtno ograjo, dr. Matjaža Kmecla pa smo povprašali, kako je nastala prva slovenska vrtnica - Prešeren. Ali ste vedeli, da imamo poleg nje še eno domačo sorto?
13. januarja 1996 je bila na Televiziji Slovenija - ob pol osmih zvečer na drugem programu - predvajana prva oddaja Na vrtu. Najprej je bila na sporedu vsakih 14 dni, dve leti kasneje pa je postala redna tedenska sobotna oddaja in se z drugega preselila na prvi program v popoldanski spored. To soboto predvajamo tisočo oddajo Na vrtu, jubilejna pa bo tudi tisoč prva. Preverili smo, kako so se nadaljevali zgodbe, ki smo jih s kamero beležili v 20 letnem ustvarjanju… Najprej smo se odpravili na vrt Trajčeta Nikoloskega v Borovnico. Ujeli smo ga pri pripravi grede, na katero bo posejal korenje. ob tem pa nam je razložil, zakaj vrt rahljamo in ne lopatamo. Nato smo odšli v Veliko Ševnico na Dolenjsko. Janko Lovše je v lončke pravkar sejal buče velikanke. Ali veste, kolikšno vrednost lahko na dražbi doseže eno samo seme priznanega gojitelja buč velikank? V Šentilju na Štajerskem pa na vrtu Izidorja Goloba še rastejo maslenice in perunike, ki jih je sam žlahtnil. Mednarodno priznanih in registriranih je 14 njegovih sort maslenic in 28 sort perunik. Marca delimo in razmnožujemo maslenice. Ob velikonočnih praznikih ne gre brez aranžmaja. Sebastjan je v okolici doma nabral nekaj travniških cvetlic, jih povezal v šopek in mednje dodal gnezdo iz suhe trave.
1. CVETJE IZ NAJLONK Irena Krajnc je težko brez dela. Že v službi v opekarni je morala uporabljati ročne spretosti. Tudi med dolgotrajno boleznijo si je dolgčas preganjala z izdelovanjem cvetlic iz nogavic. Njena posebnost je, da je samouk in da skoraj vse izdela iz odpadnega materiala. Pravi, da je najlažje izdelati preprosto cvetlico ali 4-peresno deteljico. 2. STROKOVNJAK SVETUJE Agronom Davor Špehar gredice na vrtu v okolici Ljubljane pripravlja na novo vrtno sezono. najpej jih je prerahljal, dodal ogransko gnojilo na osnovi tropin, nekatere je posul z vulkansko kamnino, da bi tla poslala zračnejša in bi vsrkala več vode, in dodal še šotni substrat za lažji razrast korenin. 3. OGRAJA IZ ŠIBJA Francko Šafarič i na njenem vrtu v Čagoni pri Cerkvenjaku pogosto in radi obiščemo, saj nas vselej preseneti z zamislimi za ureditev okrasnega, vodnega in zelenjavnega vrta. Tokrat je preltla ograje iz šibja, te ločijo potke in okrasne grede. 4. PRESMEC IZ PAPIRNATIH ROŽ Irena Krajnc ni spretna le pri izdelavi cvetja iz najlonk, pač pa tudi papirnatih rožic. Te lahko za cvetno nedeljo vpletemo v butaro.
1. PRIPRAVIMO KIS Nepogrešljiv je kot del solatnega preliva, pri odstranjevanju neprijetnih vonjav, mehčanju las, blaženju oteklin, čiščenju ploščic, tal, kuhinjskih korit, tudi pasje dlake…. Pri vsem tem in še bi lahko naštevali, pomaga kis, pripravek, ki ga dobimo s fermentacijo alkoholnih tekočin. 2. Z GAIO NA OBISKU Strokovnjak kluba Gaia se je tokrat odpravil v Slivice pri Rakeku, v notranjski kraj na nadmorski višini 521 metrov in z nekaj nad 150-timi prebivalci. Obiskal je članico kluba Juko Perko, ki na svojem vrtu prideluje skoraj vse. Posajena ima številna sadna drevesa, od jagodičevja pa aronijo, ameriške borovnice, forberry, šmarno hrušico. Pravi, da se s temi sladko kislimi plodovi najraje sladka njenih sedem vnukov. S soprogom pa sta se odločila za investicijo v plastenjak, v njem tudi pozimi nabirata zelenjavo. 3. STIŠKI ZELIŠČNI KIS IN SOLATNI PRELIVI Ko smo nedavno obiskali cistercijanski samostan Stična in v njegovi lekarni pripravili čajno mešanico s cvetovi trobentic, ki pomaga pri prehladnih težavah, smo izvedeli tudi, kako zelo je pater Simon Ašič cenil jabolčni kis in kako danes izdelujejo zeliščnega.
1. ZAPUŠČINA PATRA SIMONA AŠIČA Samostan Stična - najstarejši in edini še delujoč cistercijanski samostan pri nas - šteje svojo zgodovino od leta 1132. Velikanski kompleks, z vidnimi sledmi romanskega, gotskega in baročnega sloga, znamenitim križnim hodnikom, Stiškim rokopisom, srednjeveškimi iluminacijami in koralnim petjem je neprecenljiv del slovenske zgodovine. Za nas zanimiv del samostanske preteklosti, ki živi še danes , je samostansko zeliščarstvo, zdravilstvo, ki v Stični sega več stoletij nazaj. Še posebej pa se je v novejšo zgodovino zeliščarstva stiške opatije zapisal izjemen zeliščar pater Simon Ašič. Spomin nanj je v stiški opatiji zelo živ, pater Branko se ga spominja kot svojega prvega učitelja, človeka z vsestranskim znanjem in izrazitim čutom za sočloveka. Iz potrebe pomagati je vzklilo tudi njegovo raziskovanje zelišč in zdravljenje z naravnimi pripravki. 2. SETEV PAPRIKE PO BIODINAMIČNI METODI V začetku marca v setvene zabojčke sejemo papriko in paradižnik. paprika potrebuje od 70 do 85 dni, da naredi primerne sadike za presajanje na prosto. sejemo jo ob dnevih za plod, substrat pa je dobro poškropiti s pripravkom gnoj iz roga. O setvi paprike več s Slavkom Turščičem, biodinamikom in sadjarjem iz Borovnice. 3. ČAJNA MEŠANICA S TROBENTICAMI Travniški jeglič, ki ima manjše cvetove in cveti v svetlo rumeni barvi, je zdravilen, tako s cvetovi kot koreninami. V samostanski lekarni , kjer po recepturi patra Simona Ašiča pripravljajo najrazličnejše čajne mešanice, uporabljajo okoli 100 zelišč, ki jih najpogosteje najdemo v naravi. prek kamero oddaje Na vrtu so pripravili čajno mešanico s trobenticami proti prehladu.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. navrtu@rtvslo.si
1. PRIDOBIMO KONOPLJINO OLJE Zadnja leta je v Sloveniji vedno več pridelovalcev industrijske konoplje. Seme te konoplje poleg aminokislin vsebuje kar četrtino visoko kakovstnih beljakovin, ki jih naše telo izkoristi predvsem pri ohranjanju imunskega sistema in hormonskega ravnovesja. Blagodejne učinkovine se ohranijo v hladno stiskanem olju. Tega pridobivajo na ekološki kmetiji Sukič v Pomurju. 2. NA MARININEM BREGU: BRŠLJANOVO MASAŽNO OLJE Marina Kodba je tokrat na svojem bregu nabrala veje bršljana. Iz bršljanovih listov, ki jih je prej posušila, je naredila masažno olje proti celulitu, alkoholni izvleček in čaj. 3. TRENDI V FLORISTIKI 2016 V Naklem so v pustnem času že 6ič pripravili večdnevni dogodek Trendi v floristiki. Precej aramžmajev so posvetili trajnostnemu vidiku. Sabina Šegula iz Biotehničnega centra Naklo predlaga, da v aramžmajih uporabljamo veje trsja in zelenja, ki se dlje ohranja. Vodilna misel letošnjih trendov je: naredi sam, ustavi se, poišči v naravi...
1. NAREDIMO PTIČJO VALILNICO Sebastajan Lipar pred dnevom, ko se ženijo ptičko, izdeluje pričjo valilnico. Naredil jo je iz vrbovih vej, žice, vrečke in mahu. 2. Z GAIO NA OBISKU vanse Husić, strokovnjak Kluba Gaia je tokrat obiskal Ivana Malečkarja v Premu pri Ilirski Bistrici. porezala sta jagodičevje - robide in jesenske maline - in sanirala rakavo rano na jablani. 3. VALENTINOV ŠOPEK V letošnjih florističnih trendih prevladujejo čustva, pozornost do bližnjih in čas zase, ki nam ga tako pogosto zmanjka. Prevladujejo sveži zeleni odtenki in kontrastni poudarki v beli in temnih barvah. Še vedno so priljubljeni pastelno rožnati, marelični cvetovi. Valentinov cvet ali šopek naj bo rdeč. Tako pravi tudi italijanski florist Marco Introini…
UTRINKI Z VRTNARSKEGA SEJMA V ESSNU 1588 razstavljavcev iz 49-ih držav, 12 glavnih hal ter razstavni prostori v prvem nadstropju in pod pritličjem … To so številke, ki letos opisujejo enega izmed najpomembnejših svetovnih vrtnarskih sejmov, sejem v nemškem mestu Essen. V enem dnevu, odprt je 4 dni, ga je skoraj nemogoče prehoditi in se pri tem vsaj za kratek čas ustaviti pri številnih bolj ali manj cvetočih razstavnih prostorih. Nosilne vrečke in torbe z imeni in logotipi razstavljavcev so nepogrešljiv del sejemske opreme in se hitro napolnijo s katalogi rastlin. Teh – z redkimi izjemami – na sejmu ni mogoče kupiti, razen če se odločite za nakup večjih količin. Tako kot slovenski vrtnarji, za katere je januarski obisk sejma v Essnu del službenih obveznosti. Številne nove sorte so namreč premierno predstavljene prav na tem sejmu. Na sejmu smo zbrali nekaj zanimivih utrinkov in jih povezali v reportažo. 20 LET ODDAJE NA VRTU - ZGODBA O ČRNEM TELOHU Oddaja letos praznuje 20 let, ob teh priložnosti obujamo zgodbe iz preteklih let. Marca 2000 smo pripravili zgodbo o črnem telohu. Pripovedoval jo je Sebastjan Lipar. DOMAČA VEGETA Tudi tokrat nismo pozabili na zelenjavni nasvet. Zelenjavo, ki ostane, posušimo in naredimo domačo vegeto.
1. NA OBALI ŠE CVETI ROŽMARIN Beseda rožmarin pomeni ''rosa morja'', zato smo se danes podali na Primorsko, da najdemo rožmarin in se srečamo s Primorkama Marijo in Astrid, ki o zeliščih in rožmarinu vesta zelo veliko.... Pripravili smo rožmarinovo mazilo, olivni namaz s ščepom te začimbnice in potaknjenec, ki ga je novinarka Karmen Podlesnik Marčič odnesla s seboj na Štajersko. 2. PRAPROTI Čeprav o praprotih praviloma ne vemo veliko, jih med rastlinami na okrasnem vrtu hitro prepoznamo, saj ne cvetijo in tvorijo semen. Z raznobarvnimi in različno oblikovanimi listi krasijo senčne in vlažne dele vrta. Odmrle liste odstranimo, v milejših zimah lahko to storimo že zdaj, ali počakamo na pomlad. V Vrtnariji Trajnice Golob-Klančič praproti razmnožujejo sami. Od pet do sedem centimetrov velike narezane dele listov praproti z že nakazanimi brsti položijo v setveni zaboj. Pokrijejo jih s steklenimi ploščami … 3. LESENI OKVIR ZA KORITO Sebastjan se je odločil, da bo rjavo plastično korito, velikosti 50 cm, obdal z lesenim okvirjem. Izdelal ga je iz starih brun in debelejših vej.
1. O MEDU Marina Kodba, ki jo gledalci oddaje spoznavajo v rubriki Na Marininem bregu je tokrat v goste povabila Marka Cesarja, mladega čebelarja, ki je s čebelami na "ti". Pogovarjata se o vrstah medu, med njimi tudi o škržatovem medu, o zdravilnih lastnostih tega naravnega sladila in marljivih čebelicah... 2. KAKO IN KOLIKO ČASA SHRANJEVATI ZELENJAVO Poznamo več načinov shranjevanja zelenjave in sadja. S tem bodisi domačim pridelkom ali tistim s tržnice podaljšamo rok uporabnosti, za nekaj tednov ali celo nekaj let. Najenostavnejši način, da lahko naše pridelke uporabljamo še dolgo v zimo, je sušenje. Sušimo nekaj ur v ne prevroči pečici, okoli 70 stopinj Celzija, uporabimo lahko tudi mikrovalovno pečico. Trend je zadnja leta sušilec, ki živila dehidrira v več plasteh. Sušiti je možno tudi v hladilniku. Zelišča shranimo v liste papirja, te nato za več tednov položimo v predal za zelenjavo. Ko so suha, jih shranimo v zaprt kozarček. 3. 20 LET ODDAJE NA VRTU Tokrat se spominjamo Sgermove smreke v Ribnici na Pohorju, ki smo jo za oddajo Na vrtu posneli leta 1998. Sgermova smreka še stoji. Je najvišja smreka v Evropi, po meritvah iz leta 2012 je visoka 62,26 m. 4. MAZILO IZ VOSKA IN TIMIJANA V zadnjem delu oddaje je Marina Kodba pripravila mazilo iz voska, oljčnega olja in eteričnega olja timijana. Mazilo namažemo na prsa za lažje izkašljevanje in dihanje.
1. O KAKAVOVCU IN TOVARNI ČOKOLADE MIRIM Pri nas so prve čokolade izdelali v samostanu trapistov – reformiranih cistercijanov – v Brestanici leta 1896. Zanje jim je cesar Franc Jožef leta 1912 podélil priznanje za kakovost in naziv Imperial. Leta 1922 so na Slovenskem odprli dve tovarni čokolade, Gorenjko v Lescah na Gorenjskem in Mirim v Mariboru. Tovarno Mirim sta ustanovila Karl in Ema Zalokar. Njuno hčér, danes 95-letno Sonjo Maister, smo obiskali v Domu pod Gorco. Spominja se, da je oče stroj za proizvodnjo čokolade kupil v Nemčiji. Kmalu po odprtju je umrl, proizvodnjo pa je nadaljevala mama. 2. VRTNI NASVET Rez okrasne trave 3. 20 LET NA VRTU Tokrat se spominjamo priprave jabolčnega kisa pri družini Urbas v Spondjem Slemenu. Pravijo, da je najboljši kis iz mošančk, kisova pljuča pa je dobro pustiti pri miru... 4. ČOKOLADNICA LUCIFER V Sloveniji je že več kot ducat čokoladnic, kjer nastajajo slastni izdelki iz kakavovca. V Velenju že skoraj desetletje naravnost božansko diši iz čokoladnice Lucifer v središču mesta. Združujejo najbolj kakovostne vrste kakavovca in nenehno ustvarjalnost. Vse dobrote s spretnostjo in prefinjenostjo 10 zaposlenih tudi ročno izdela. Izziv so jim vedno novi okusi in pri nas še neznane sestavine, s katerimi še popestrijo okus njihovih čokolad, pralin, namazov, tortic.
Neveljaven email naslov
