Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Božične zvezde nas že nagovarjajo s prodajnih polic. Dr. Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani smo poprosili, naj nam pokaže, kako je mogoče to zanimivo mehiško toploljubno rastlino gojiti kot trajnico.
Tokratni navdih za praznični adventni aranžma sta zakonca Mikša našla kar v Dornavi, znani po pridelavi rdeče ptujske čebule. Luk sta dodobra preučila, da sta ga lahko poustvarila iz krep papirja. Pri izdelavi sta natančna in pozorna na podrobnosti.
Večino pridelkov smo z vrtov že pospravili. Pri družini Plohl Krevh vrtnine, ki jih ne pojedo sproti, predelajo. Gospa Martina nam je pred časom že pokazala, kako pripravlja vegeto iz jušne zelenjave. Tokrat pa razkrije, kako bo shranek obogatila s suhimi gobami.
Drobne vile, ki jih izdeluje Ksenija Vesenjak Kutlačić s posestva Koki v Hrastovcu, so ne le umetelne, iz naravnih materialov, pač pa tudi dišeče. Osnova so namreč posušena zelišča. Vilinske lase poustvari s pravo volno, 'bingljajo' pa lahko kot okrasek na oknu, vratih, smrečici, celo v vozilu.
Nad Divačo občudujemo brin, pravo lekarno kraških travnikov. Glede rastišča je ta zimzeleni grm sicer zelo nezahteven. Že pred stoletji so mu v ljudskem zdravilstvu pripisovali moč, da odpravlja kar 100 tegob, povezanih z želodcem, jetri, pljuči in sklepi. Poleg jagod je uporaben tudi brinov les.
Česen je že iz preteklosti cenjen zaradi zdravilnih učinkovin, pa tudi ostrega okusa. Vsaj 4 leta ga ne sadimo na isto mesto. Sicer smo pri nas vzgojili šest sort česna. Zanje v laboratorijih Kmetijskega inštituta Slovenije vzpostavljajo selekcijo brezvirusnega semenskega materiala, na poskusnih posevkih pa preverjajo, kje najraje raste.
Šalotka je čebula, ki jo od navadne jo ločimo po gnezdu z več čebulicami, ki se razvijejo ob čebulnem krožcu. Najprej razvije korenine in liste, nato se zdebelijo čebulice, ki na koncu rasti mirujejo; takrat šalotka pridobiva okus. Proti naletu škodljivcev čebulnice pokrivamo. Zaradi virusov so pred leti skoraj opustili gojenje edine slovenske sorte – Pohorke.
Pripravimo vrtnice na zimo, natančneje sneg. Matjaž Mastnak v rožnem vrtu Arboretuma Volčji Potok razloži, kako pravilno prirezujemo veje rugozi, grmičasti ter popenjavo rastoči vrtnici. Osutih vrtnic ne pokrivamo s praprotjo ali vejami iglavcev, grmičaste in popenjave sorte pa jeseni poškropimo z bakrovim pripravkom.
Divji kostanj so nabirali že naši predniki. Pri Podgorškovih pa iz njega še zdaj, ko iz sredice iztisnejo kar največ, izdelujejo tinkturo za blaženje tegob pri krčnih žilah in bolečih sklepih. S prahom iz posušenega divjega kostanja si pomagajo pri vnetem grlu.
Grozdi jerebike dozorevajo visoko v krošnjah in nasitijo predvsem ptice. Ker pa so plodovi bogati z vitamini in delujejo protivnetno, iz njih pripravimo zanimivo ozimnico. Jasmina Pepel pravi, da so dostopnejše gojene sorte prav tako hranilne. Pojasnila bo tudi, zakaj moramo oranžne jagode toplotno obdelati.
Pri nas živita dve vrsti ježev od 16 na svetu. Ta vsejeda žival je na gredicah lahko nepogrešljiv pomočnik, saj se poleg žuželk loti tudi polžev. Sebastjan Lipar pokaže, kako mu iz naravnih materialov postavimo enostavno prezimovališče, če nam ga uspe privabiti na svoj vrt.
Vsestransko uporabna je tudi jagodičnica, zimzelena sredozemska grmovnica. Letos so drobne, gozdnim jagodam podobne, a bolj kiselkaste plodove Krevhovi že konec septembra nabirali na Krku. Pripravijo džeme, sokove in 'zimski zdravilni liker'.
Neveljaven email naslov
