Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred padcem temperatur je marsikateri vrtičkar v položaju, ko ne ve, ali bi zelenjavne gredice pustil gole ali bi jih pokril. Nekaj posevkov sicer pobiramo vso zimo, morda smo posejali rastline za zeleno gnojenje ali vdelali hlevski gnoj ... Na vsa ta vprašanja bo odgovorila Miša Pušenjak.
Morda je za prvo polovico decembra še prezgodaj, da bi v celoti okrasili domove, saj se čar božično-novoletnih praznikov razvodeni, v drugi pa že razmišljamo o smrečici. Če se pravim iglavcem težko odrečemo, naberimo le nekaj vej. Sestavimo posebno srečico, kot nam bo pokazal Sebastjan Lipar.
V prvi decembrski oddaji že objavljamo nekaj dekoracij, s katerimi ste si polepšali adventno pričakovanje.
Z za 'celince' nenadomestljivo lepim razgledom na morje smo s klubom Gaia tokrat poskrbeli za citruse v loncih. Na Primorskem jih seveda pred zimo ni treba spravljati v notranje prostore, za tiste, ki jih gojijo v loncih, pa je tudi treba poskrbeti.
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani jih lahko občudujemo že nekaj tednov pred božičem. Izvorno so njihovi cvetovi rožnati. Ti kaktusi se z lahkoto razmnožujejo, kot spoznavamo v oddaji.
Božične zvezde nas že nagovarjajo s prodajnih polic. Dr. Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani smo poprosili, naj nam pokaže, kako je mogoče to zanimivo mehiško toploljubno rastlino gojiti kot trajnico.
Tokratni navdih za praznični adventni aranžma sta zakonca Mikša našla kar v Dornavi, znani po pridelavi rdeče ptujske čebule. Luk sta dodobra preučila, da sta ga lahko poustvarila iz krep papirja. Pri izdelavi sta natančna in pozorna na podrobnosti.
Večino pridelkov smo z vrtov že pospravili. Pri družini Plohl Krevh vrtnine, ki jih ne pojedo sproti, predelajo. Gospa Martina nam je pred časom že pokazala, kako pripravlja vegeto iz jušne zelenjave. Tokrat pa razkrije, kako bo shranek obogatila s suhimi gobami.
Nad Divačo občudujemo brin, pravo lekarno kraških travnikov. Glede rastišča je ta zimzeleni grm sicer zelo nezahteven. Že pred stoletji so mu v ljudskem zdravilstvu pripisovali moč, da odpravlja kar 100 tegob, povezanih z želodcem, jetri, pljuči in sklepi. Poleg jagod je uporaben tudi brinov les.
Drobne vile, ki jih izdeluje Ksenija Vesenjak Kutlačić s posestva Koki v Hrastovcu, so ne le umetelne, iz naravnih materialov, pač pa tudi dišeče. Osnova so namreč posušena zelišča. Vilinske lase poustvari s pravo volno, 'bingljajo' pa lahko kot okrasek na oknu, vratih, smrečici, celo v vozilu.
Česen je že iz preteklosti cenjen zaradi zdravilnih učinkovin, pa tudi ostrega okusa. Vsaj 4 leta ga ne sadimo na isto mesto. Sicer smo pri nas vzgojili šest sort česna. Zanje v laboratorijih Kmetijskega inštituta Slovenije vzpostavljajo selekcijo brezvirusnega semenskega materiala, na poskusnih posevkih pa preverjajo, kje najraje raste.
Šalotka je čebula, ki jo od navadne jo ločimo po gnezdu z več čebulicami, ki se razvijejo ob čebulnem krožcu. Najprej razvije korenine in liste, nato se zdebelijo čebulice, ki na koncu rasti mirujejo; takrat šalotka pridobiva okus. Proti naletu škodljivcev čebulnice pokrivamo. Zaradi virusov so pred leti skoraj opustili gojenje edine slovenske sorte – Pohorke.
Neveljaven email naslov
