Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pričevanje zakoncev Modrijan, iz istoimenske starodavne domačije v Rovtah, nas popelje najprej v čas pred vojno, ko so ti kraji dihali v sožitju, saj jih je združevalo bogato kulturno in versko življenje. Pričevalca, oba letnik 1929, v nadaljevanju podelita grozote vojne in revolucije, ki je zaznamovalo njihove kraje. Cilka je v povojnih pobojih izgubila 4 brate, Marku pa je vojna vzela 4 brate in sestro, ki je končala v Teharjah. V njunem pričevanju podrobno spoznamo začetno obdobje italijanske okupacije, ki za običajne ljudi sprva ni predstavljala težav. Po pojavu partizanov so se stvari spremenile. Markova brata, ki sta nanje sprva gledala z naklonjenostjo, sta postala previdna. Partizansko izzivanje okupatorja je sprožilo represalije zaradi katerih je trpelo civilno prebivalstvo. Revolucionarno gibanje je zgodaj začelo z grožnjami, umori uglednih ljudi, tudi duhovnika Geohelija iz Zaplane, ter ropanjem premoženja. Marko podrobno opiše okoliščine nastanka vaške straže in boj s partizani na Vranjih pečinah, kjer je padel njegov brat. Ko nastopijo domobranci in vzpostavijo neko ravnotežje, je domačinom začasno odleglo, pove. Konec vojne je sprožil umik na Koroško in povojne pomore, ki so terjali grozljiv davek, saj je komunistična oblast dala pobiti njihove može in fante. Marko je uspel iz Koroške prebegniti v Italijo. Iz italijanskih begunskih taboriščih je šele leta 1946 prišel domov, vmes je prestal zaslišanje in pretepanje s strani Udbe. Doma je bilo družinsko sožitje porušeno. Zakonca Modrijan povesta, da je bilo v obeh njunih družinah veliko stiske in trpljenja. Poleg tega je komunistična oblast grobo uveljavljala obvezno oddajo in nasilno pobirala večino živeža, ki so ga z muko pridelali. Kljub vsemu, sta si Cilka in Marko ustvarila družino in s trdim delom na kmetiji ustvarila prihodnost tudi za njune potomce. Njuno življenje je prežeto z raznimi preizkušnjami, vendar kleno vztrajata in sta pravi zgled mlajšim generacijam.
V svetu razkošnih izdelkov so usnjeni med tistimi, ki prinašajo največ dobička, priznanim podjetjem celo 70-odstotni delež. A od kod izvira to usnje? Večino surovine obarvajo na razmeroma majhnem območju v Toskani v Italiji, kjer najbolj umazana in nevarna dela za neprimerno plačilo opravljajo priseljenci. Te lastniki obratov povrhu pogosto ustrahujejo, pretepajo in tako utišajo zahteve po pravičnejši obravnavi. Med razkošnimi izdelki so še vedno zelo zaželeni tudi izdelki iz krzna. Največ kož industriji krzna priskrbijo na Kitajskem, kjer vsako leto na neprimerno urejenih farmah pokončajo okoli 70 milijonov živali. Raziskovalna dokumentarna oddaja razkriva bedo, ki se skriva za bliščem trga z razkošnim blagom.
V Libanonu šiitski Hezbolah ali "božja stranka", ki ga podpira Iran, vztrajno krepi svoj vpliv na politični in gospodarski ustroj države. Kritiki mu očitajo spodkopavanje trdnosti na območju, podporniki pa, da varuje Libanon pred Izraelom. Sobivanje več narodov več veroizpovedi je v Libanonu vedno povzročalo trenja, a Hezbolah zdaj pogojuje sprejetje vsake pomembne politične odločitve v državi.
Dokumentarni film Nova Planica predstavlja zgodovino doline pod Poncami in nastanek novega Nordijskega centra. To slovensko mitsko lokacijo spoznavamo v podobah bogatega arhivskega gradiva ter v posnetkih gradnje centra in planiške narave. Pogovori z legendami slovenskega športa, arhitekti, novinarji in poznavalci planiške zgodovine odkrivajo doslej še neznana dejstva o Planici in pričajo o njeni izjemnosti. Film režiserja Blaža Završnika, ki je nastal v produkciji Sever & Sever, dokumentira bogato zgodovino Planice, uspehe slovenskih skakalcev, od začetkov dvajsetega stoletja do Petra Prevca in njegovih tovarišev ter predstavlja novo podobo športnih objektov Nordijskega centra Planica, lepoto arhitekture in njene umeščenosti v veličastno naravo ter vrhunske tehnološke rešitve. Film je himnični slavospev lepotam Planice, slovenskim in drugim športnikom, gledalcem, TV ekipam ter vsem snovalcem Nove Planice. Je film o Planici in njenem pomenu ter čustvih, ki jih vzbuja v vseh, ki jo obiščejo.
Oddaja Opus bo tokrat posneta na Reki, ki je letos Evropska prestolnica kulture, v tamkajšnjem HNK Ivan Zajc bodo prvič izvedli Wagnerjevo operno dramo Tristan in Izolda, ki velja za enega najbolj pretresljivih glasbenih spomenikov ljubezni. V reškem Muzeju pomorstva in zgodovine pa so odprli zanimivo razstavo, ki je posvečena 150-letnici rojstva dr. Franja Kresnika, reškega zdravnika in goslarja, predvsem pa največjega poznavalca cremonske gradnje godal. Tako so na razstavi na ogled Stradivarijeve in Guarnerijeve violine, poleg njih pa tudi violine dr. Franja Kresnika. V oddaji bomo spoznali tudi dirigenta Marka Ozbiča z zanimivo mednarodno kariero. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Kako je novi koronavirus razgalil družbo in kako jo bo spremenil? Je panika, ki smo ji priča, upravičena, kdo ob tem služi, kaj je res in kaj so lažne novice? Alkohol ni edina snov, ki ogroža varnost na naših cestah. Vse večji problem postaja vožnja pod vplivom mamil. Zaradi prisotnosti kanabinoidov v krvi so lani vozniško dovoljenje odvzeli 1100 osebam. Slovenski najstniki o varni spolnosti vedo premalo. Informacije iščejo med vrstniki, na spletu, v serijah in revijah. V šolah pa sistematične spolne vzgoje skorajda ni.
Na oblast je prišel kot borec proti korupciji. Obljubljal je rušenje starega reda in zbliževanje z Evropsko unijo. Zdaj pa Recep Tayyip Erdogan pooseblja pojem turškega avtoritarizma. Poskus državnega udara julija 2016 mu je omogočil, da utrdi oblast in utiša opozicijo. Večkrat nagrajena dokumentarna oddaja je portret predsednika Erdogana. Vsebuje intervju s Fethullahom Gulenom, obtoženim za organizacijo upora, pa tudi predstavitev Erdoganovih pristašev in nasprotnikov. To je analiza »despotske demokracije«, ki jo gradi Erdogan v Turčiji.
Agnetha, Bjorn, Benny in Anni-Frid so se srečali pred petimi desetletji in ustanovili zasedbo Abba; ime skupine je sestavljeno iz začetnic njihovih imen. Prodali so več kot 400 milijonov plošč, pred dvajsetimi leti pa je na londonskem West Endu zaživel še muzikal s 27 njihovimi pesmimi. Predstavo Mamma Mia! si je ogledalo kar 60 milijonov ljudi. Čeravno je Abba obstajala le približno desetletje – razšli so se leta 1982 –, člani še danes dobivajo pisma najstniških oboževalcev. Dokumentarna oddaja prikaže prehojeno pot skupine Abba tudi z izjavami vseh njenih članov.
Vse aktualne, zanesljive, preverjene in strokovne informacije o virusu in ukrepih za zajezitev epidemije najdete na rtvslo.si in v programih Radia in Televizije Slovenija!
Neveljaven email naslov
