Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obešenjaška črna komedija o nenavadnem razmerju med sodnico in zakrknjenim kriminalcem. 40-letna Ariane je predana in vestna preiskovalna sodnica, ki je svoje življenje posvetila delu in zato nikoli ni imela časa za ljubezenska razmerja ali družino. Eno do njenih vodil je prepričanje, da je samsko življenje za žensko edina inteligentna odločitev. Življenje se ji obrne na glavo, ko izve, da je noseča, oče pa je zakrknjeni zločinec Bob, s katerim se je v stanju zmanjšane prištevnosti zapletla na divji novoletni zabavi. Razpeta med službo in osebno stisko Ariane počasi izgublja razsodnost, splet naključji pa poskrbi, da se znova sreča z Bobom, kar povzroči nove zabavne in nenavadne zaplete. Leto produkcije: 2013 Država: Francija Žanr: črna komedija Režija: Albert Dupontel Scenarij: Albert Dupontel, Héctor Cabello Reyes in Olivier Demangel Igrajo: Albert Dupontel, Sandrine Kiberlain, Bouli Lanners, Yolande Moreau
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks.Saša Božič je predana skrbi za zdravje na delovnih mestih in mentoriranju avtentičnih vodij, za kar jo je Svetovni zdravstveni in wellness kongres uvrstil med sto najvplivnejših na področju skrbi za zdravje. Kot licencirana coachinja je pomagala številnim podjetjem in posameznikom doseči želene rezultate v življenju in v karieri. Po osebni prelomnici, ko je pri štiridesetih na vrhuncu korporativne kariere pustila dobro plačano službo, se je povsem posvetila svojemu poslanstvu, začela pisati tudi knjige, nedavno pa je v Slovenijo prvič pripeljala Ženski gospodarski forum - WEF, ki se ga je udeležilo prek 300 udeleženk in udeležencev z vseh koncev sveta. Namen foruma je širiti spoznanje, da nas lahko povezovanje, sodelovanje in medsebojna podpora peljejo veliko dlje in naredijo mnogo srečnejše.
Zaradi mizerno nizkih invalidskih pokojnin, ki znašajo tudi manj kot 200 evrov, se vse več hudo bolnih upira invalidski upokojitvi. Vsi se že več kot desetletje strinjajo, da je sedanji sistem slab, sprememb pa ni. Ali je tudi pri nas uspeh v svetu zabave odvisen od spolnih uslug? Za Tednik so o spolnem nadlegovanju spregovorile znane slovenske pevke, igralke, manekenke in druge znane osebnosti. V zadnjem času se poleg vpliva polne lune vse pogosteje poudarja tudi vpliv retrogradnega Merkurja na ljudi. Ali planeti res lahko vplivajo na počutje in zdravje ljudi, celo na kazniva dejanja in rojstva?
V oddaji bodo s poslanci nove koalicije in opozicije spregovorili o ideji ponovne uvedbe naborniškega sistema ter spremembah volilne zakonodaje. V prispevku o tem, komu bo koristilo ustanavljanje Slovenskega turističnega holdinga. Govorili bodo tudi o vplivih in posledicah koronavirusa na gospodarstvo. Ob koncu pa še o tem, kako so begunci postali prvovrstno blago za politično barantanje in izsiljevanje.
Reportaža s 70. Berlinala: bili smo na podelitvi zlatih in srebrnih medvedov, ki so jih prejeli iranski film Zla ni režiserja Muhammada Rasoulofa, ameriški Nikoli, redko, včasih, vedno Elize Hittman, italijanski Slabe zgodbe Fabia in Damiana D' Inozenza, korejski Ženska, ki je pobegnila Hong Sangsooja, ... Častnega zlatega medveda je prejela angleška igralka Helen Mirren, nagrado v programu Panorama pa srbski Oče režiserja Srđana Golubovića, pri katerem je koproducent slovenski Vertigo. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren
Prenos iz Lillehammerja. Skakalci so se preselili v olimpijsko mesto iz leta 1994. Tu bodo najprej kvalifikacije za drugo posamično tekmo norveške turneje. Tudi te so na tem tekmovanju izjemno pomembne, saj štejejo v skupni seštevek turneje.
V pogovoru z dr. Ignacijo Fridl Jarc, urednico na Slovenski matici, imamo priložnost spoznati vsestransko razumnico, ki svoj odnos do sveta artikulira na redko videni, visoki etični in intelektualni ravni. Izhaja iz Platonove misli, ki zna in zmore človeku postaviti mejo in išče vrednote tudi zunaj njega, v nasprotju z današnjim individualizmom. V pogovoru se dotika vloge Slovenske matice, svoj odnos pa vzpostavi tudi do aktualnih družbenih pojavov – vse do provokacij na zadnji Prešernovi proslavi, ko se žaljivo provokacijo skuša, sicer neuspešno, vzpostaviti kot umetnost in kulturo. Zelo tenkočutno Ignacija Fridl Jarc predstavi svojo vrednostno formacijo, ki sta jo oblikovala narava in visoko etični kmečki živelj, med katerim je, kot otrok iz učiteljske družine, odraščala.
Dokumentarni film sledi kratkim zgodbam domačinov z bregov reke Čabranke, ki tvorijo mozaik življenja ljudi daleč od Ljubljane in Zagreba. Tudi po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo meja med Slovenijo in Hrvaško ostaja zunanja meja schengenskega območja. Na zemljevidu sveta so meje črte, ki določajo območja oblasti posamičnih držav. Kraja Osilnica in Čabar loči državna meja med Slovenijo in Hrvaško, a povezuje reka Čabranka, ki od Čabra teče proti Osilnici in se izlije v Kolpo. Kdo so ljudje z bregov reke? Tisti, od nekdaj povezani, ker drugače ne bi preživeli. Tisti, ki govorijo podoben jezik. Se poročajo, imajo družine, si nazdravljajo ob rojstvih in žalujejo ob smrtih. Tisti, ki namesto imena domovine raje povedo rodbinsko ime. Bistvo človeka ni vnaprej določeno z višjimi zakoni, naj bodo božji ali naravni, človek je tisto, kar so njegova dejanja. Samo dejanja dokazujejo, kaj je vsakdo od nas v resnici hotel. Dokumentarec sledi kratkim zgodbam ljudi z obeh bregov Kolpe. Filmska podoba je mozaik človeških obrazov, daleč od Ljubljane in Zagreba. V razgaljenem življenju šteje samo to, da smo drug z drugim resnični in si v odnosih ne ustvarjamo pekla. Politične igre moči se vedno dogajajo daleč stran, na parketu navidezne demokracije. V tišini teh oddaljenih krajev se v ljudeh znova vzpostavi stanje, ko v dahu začne vibrirati nerazumljiva in neuničljiva sila, ki ji preprosto rečemo ̶ ljubezen. Danica, Zdenka, Anita, Nataša, Sven, Miha, Lian, Marija … Meja njihovih teles je koža, toda dotikajo se in se poljubljajo. Pri tem niso prav nič patetični. Njihovo je samo tisto, kar sprejmejo za svoje. Neke noči čez reko prideta oče in sin. Pobegnila sta iz Sirije. Njuna država ni več domovina. Bo deček iz Alepa pri nas dobil kozarec mleka?
Na programih javnih medijskih servisov po Evropi spremljamo vse več športnih dogodkov, o katerih poročajo reporterke in na katerih tekmujejo ženske. RTV Slovenija se pridružuje zvezi evropskih javnih radiotelevizij in medijev, ki podpirajo ženske v športu.
Intimni večerni pogovori, ki rušijo tabuje. Igralka Zvezdana Mlakar se pogovorov loteva strastno, osebno in brez predsodkov. Zvezdanina gostja je pevka Danijela Martinović, ki ima za seboj že 30 let glasbene kariere, dva uspešna nastopa na Pesmi Evrovizije, lahko se pohvali tudi z najbolje prodajanim albumom na Hrvaškem. Toda Danijeli slava in popularnost ne pomenita veliko, večkrat so ji očitali celo, da je preveč običajna. Pred kratkim je izdala že drugo zbirko navdihujočih motivacijskih poezij, ki so rezultat njenih lastnih življenjskih izkušenj in dejstva, da je že pred časom stopila na pot duhovnosti. V pogovoru z Zvezdano bomo spoznali novo, avtentično, »celo« Danijelo. Čeprav je Danijela to že ves čas bila, le mi smo jo ocenjevali preveč površno.
Biografska drama o avantgardistu Władysławu Strzeminskem, ki se je uprl ortodoksnemu stalinističnemu razumevanju umetnosti. Zaradi njegovih neomajnih stališč so mu vzeli profesuro, prepovedali njegova dela in ga osamili. Strzeminski je bil karizmatičen umetnik. Po vojni je bil v poljskem mestu Lodž profesor na visoki šoli za likovno umetnost. Njegove revolucionarne ideje o umetnosti, ki jih je predstavil v knjigi, so nasprotovale togi stalinistični estetiki socialnega realizma v službi delavca in kmeta. Strzeminski je napadal tudi površinski (površni) pozitivizem, ki se je držal socialnega realizma v vseh zvrsteh umetnosti. Sprva so bili oblastniki neodzivni, zaposleni z zmago nad fašizmom in socialno revolucijo. Toda Strzeminski je kmalu občutil gnev stalinističnih uradnikov, ki so ideje tedaj že slovitega umetnika razumeli kot grožnjo edino zveličavni partijski usmeritvi. Toda Strzeminski je ostal pokončen do zadnjih dni. Čeprav je zaradi posledic prve svetovne vojne preživel dve amputaciji, je premogel življenjsko silo, ki je navduševala njegove študente in jim kazala pot še dolgo po njegovi smrti. Karizmatični, sloviti poljski režiser Andrzej Wajda je film posnel pri svojih 90 letih. Kljub režiserjevi starosti je film poln strasti in življenjske energije. PASLIKA / AFTERIMAGE /POWIDOKI / POLJSKA / 2016 Režija: Andrzej Wajda / Scenarij: Andrzej Wajda (ideja), Andrzej Mularczyk (scenarij) / Igrajo: Boguslaw Linda, Aleksandra Justa, Bronislawa Zamachowska, Zofia Wichlacz, Krzysztof Pieczynski, Mariusz Bonaszewski, Szymon Bobrowski, Aleksander Fabisiak, Paulina Galazka, Irena Melcer, Tomasz Chodorowski, Filip Gurlacz, Mateusz Rusin, Mateusz Rzezniczak …
100 let je minilo od priključitve vzhodnega dela Slovenije, Prekmurja, k Sloveniji. V galeriji Murska Sobota so zato pripravili obsežno razstavo likovnih del in jo naslovili Osamljenosti – izrazi tesnobe v prekmurski umetnosti. Razstavo bodo aprila odprli tudi v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Prekmurje je tudi svet Ferija Lainščka, enega najbolj branih in tudi prevajanih slovenskih pisateljev, čigar številna dela so dobila tudi filmsko upodobitev. Prekmurski ljudje, njihovo življenje in navade, pa tudi prekmurska mitologija so zelo pogost motiv njegovih romanov, za katere je prejel veliko literarnih nagrad. Urška Centa je plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja. Ko je bila stara 11 let, si je želela plesati balet, vendar ji »tu-tu« ni dišal preveč, za orientalske plese je bila premlada. Flamenko jo je prevzel čisto po naključju, vendar tako močno, da mu je sledila v Andaluzijo. Športno plezanje je način življenja dveh dobrih prijateljic Mie Krampl in Lučke Rakovec.
Neveljaven email naslov
