Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prenos 13. etape Dirke po Franciji. Vključitev v prenos.
Prenos 12. etape kolesarske Dirke po Franciji. Vključitev v prenos.
Če si na svojem profilu aktivirate dodatne storitve za zavezance za plačilo RTV-prispevka, si lahko ogledate vse TV-programe in vsebine na območju celotne Evropske unije (vključno z Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom).
Poletje je pred vrati in marsikdo že načrtuje dopust. Pozanimali smo se, kakšne cene lahko pričakujemo, če se bomo na počitnice odpravili z letalom, kdaj je najbolje kupiti vozovnice in za katere države je letos največ zanimanja. Pod drobnogled bomo vzeli tudi težave letalske družbe Boeing. Več kot deset tisoč njenih letal je v uporabi, skoraj polovica vseh na svetu. A to potnikov gotovo ne pomirja, saj se nesreče kar vrstijo, in sicer vse od izgubljenih koles do okvar motorjev. In najbolj nenavadna, čeprav za potnike zelo strašljiva: na enem od poletov so odpadla celo vrata. Je torej še varno leteti z letali te družbe?
Finalno soočenje parlamentarnih in neparlamentarnih strank pred evropskimi parlamentarnimi volitvami pripravljamo ustvarjalci TV Slovenija, Radia Slovenija in MMC-ja. Na evropskih volitvah, ki bodo 9. junija, bodo slovenski volivci izvolili 9 evropskih poslancev.
V drugem delu spoznamo bogato kariero pričevalca Milana Zdravka Kovača. Po poroki je v Stockholmu ustanovil svoj arhitekturni biro, nato pa sprejel ponudbo Unesca, odšel na Cejlon in se zaposlil na Unescovem azijskem regionalnem inštitutu za raziskave šolskih zgradb. Začelo se je najlepše obdobje v življenju njegove družine, v katerem sta z ženo najprej posvojila deklico Ayro. Leta 1974 se jima je rodila hčerka Nina, kmalu zatem sta posvojila še dečka Vimala s Cejlona in rodila se jima je še Tanja. Po projektantskem delu v Kuvajtu, Združenih arabskih emiratih, Katarju in Omanu se je leta 1979 vrnil v Egipt in se začel ukvarjati z načrtovanjem rešitev za zaščito arheoloških spomenikov. Uspešen primer realizacije je bila zaščita grobnice pisarja Nakhta in njegove žene Tawi v Šejk Abd el-Kurni v Luksorju; njegov prototip zaščite podzemne kulturne dediščine (1980–1983) je bil patentiran pri Eureki. Zadnjih petindvajset let so zaznamovali predvsem projekti zaščite kulturne dediščine v Indiji, v Sloveniji in na Kitajskem, ob njih pa arhitektova humanitarna dejavnost. V zadnjem obdobju sta s prijateljem in arhitektom Petrom Kerševanom svoje bogato znanje namenila ohranitvi arheološke in arhitekturne dediščine v Ljubljani s poudarkom na modernizaciji mesta v skladu z najsodobnejšimi arhitekturnimi smernicami. Izjemne so njune študije in predstavitve edinstvenega koliščarskega naselja na Špici v Ljubljani, ki ga je mestna oblast pozneje po večini uničila, z obžalovanjem pove pričevalec. Druga boleča rana je gradnja garaže pod ljubljansko tržnico. Ljubljanska oblast njune zamisli popolnoma ignorira ter po mnenju arhitekta Kovača troši nesorazmerno veliko denarja za slabše rešitve. Po smrti prijatelja Petra Kerševana arhitekt Kovač še vedno nadaljuje delo in razvija ideje v dobrobit Ljubljančanov.
V zadnji oddaji sezone bo joker gostil geografa Tomaža Primožiča z Blok. Dela v državni upravi na področju kmetijstva, sicer pa v prostem času ljubiteljsko izdeluje lesene predmete. Tudi v kuhinji se odlično znajde, njegova specialiteta pa je marmorni kolač. Ima štiri otroke in zares so aktivna družina. Pozimi tečejo na smučeh, poleti kolesarijo. Veliko tudi berejo in prirejajo družinska tekmovanja v branju. V jokerju mu je na pomoč priskočila sodelavka in prijateljica Nina Tomec.
Milan Zdravko Kovač je slovenski arhitekt s svetovnim slovesom na področju arheološkega konservatorstva. Karierna pot ga je vodila od Švedske, Egipta, Indije, Šrilanke do Kitajske. Opravljal je najzahtevnejša dela na svetovno znanih arheoloških najdiščih. Njegovo izjemno življenjsko zgodbo najprej osvetlimo z vidika vojne tragedije, ki jo je doživela njegova družina. Milanov brat Boris je bil interniran v Gonarsu, pozneje pa se je pridružil jugoslovanski vojski v domovini oz. slovenskim četnikom. Te so partizani s pomočjo italijanskih topov napadli v Grčaricah jeseni 1943 in zajeli tudi Borisa. Na montiranem procesu 12 oktobra 1943 ga je skupaj z drugimi revolucionarno »sodišče« obsodilo na smrt zaradi »veleizdaje«. Brat Milan si je dolgo prizadeval za njegovo rehabilitacijo in jo končno dosegel. Boris je bil po razsodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije oproščen vsake krivde. Milan je o kočevskem procesu napisal zanimivo knjigo in tako poravnal dolg do dobrega imena svojih prednikov. »Komunistično sodišče v Kočevju ni bilo nikakršno sodišče, kot tudi »kočevski proces« ni bil nikakršen sodni proces. Šlo je za uprizoritev sodne burke, na kateri so nekaj ujetnikov »obsodili«, ob tem pa množično umorili več sto ujetnikov,« dokazuje Milan Kovač. Eden od »pravnikov«, ki je sodeloval pri sojenju in umorih ujetnikov jeseni 1943 na Kočevskem, je bil tudi Marko Vrhunec, ki mu je župan Jankovič leta 2015 podelil status častnega meščana Ljubljane. Milan Kovač se je rodil leta 1940 v Celju, uvodoma pa je govoril tudi o svojih prednikih. Oče se je rodil v Kazazah na današnjem avstrijskem Koroškem, mama Antonija Kac pa v Tomaški vasi pri Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Arhitektovih prvih petindvajset let so zaznamovali 2. svetovna vojna, življenje družine in šolanje v Celju po koncu vojne, prvi stik z arheologijo, potovanje v kraj očetovih prednikov, potovanje z avtostopom po Evropi, odhod iz Celja in poti v Grčijo, na Švedsko, prvo potovanje po Egiptu do Nubije …
Od 14. junija do 14. julija na programih RTV Slovenija.
Goran, podkast Vala 202 o Goranu Dragiću. Z očmi, besedami in pripovedjo Gorana Vojnovića.
Neveljaven email naslov
