Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos znova pripravile dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti, na škodljivost posegov v okolje in na podnebne spremembe, ki vse bolj ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da njihova usoda še ni zapečatena. Snemalne ekipe so se podale v različne evropske države in pokazale, kako se lahko spoprimemo z grožnjo kriz, pomagamo ogroženim vrstam in kako pomembno je, da se vključimo vsi, tudi z morda na videz majhnimi dejanji. Želimo si, da bi obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. Kot povedo avtorji oddaje: življenje na Zemlji je na prelomnici. V prvem delu bomo videli, kako na Škotskem poskrbijo za bobre, ki niso zaželeni na kmetijskih zemljiščih, zato jih s soglasjem lastnika zemljišča preselijo v novi naravni habitat. Iz Norveške in Irske prihaja zgodba o ponovni naselitvi ribjih orlov v pokrajino, od koder so izginili pred 200 leti. Ponovna naselitev belih štorkelj je dolgoletni projekt na Švedskem, kjer so nekoč bile zaščitni znak podeželja, in pri tem sodeluje vsa skupnost. Morska ožina med Severno Irsko in škotskim otokom Skye je eno redkih domovanj kljunate raže, nekoč številne v evropskih morjih. Irski biologi si jo prizadevajo rešiti pred izumrtjem. V Romuniji pa z varovanjem raka koščaka in njegovega habitata varujejo celotno pestrost okolja. Alpsko visokogorje Švice, Italije in avstrijske Tirolske po dolgem času ponovno naseljuje brkati ser, velika ujeda, ki jo je človek nekoč brezumno iztrebil. Na Bavarskem pa so po šestdesetih letih znova poiskali enega najredkejših sesalcev na svetu, bavarsko voluharico, pomemben člen ekosistema. Slovenski prispevek prinaša zgodbo o uspešni rešitvi skrivnostnega izginjanja sov uharic na območju Kraškega roba in razveseljivem novem naseljevanju parov, tudi v regijskem parku Škocjanske jame. Ekosistem plimske ravnice v Vatskem morju, njegova živa bitja, usodno ogrožajo plastični odpadki. Nizozemska kapitanka jih s pomočjo prostovoljcev neumorno pobira in osvešča javnost o pogubnem onesnaženja s plastiko. Španski prispevek pa predstavi raziskovanje, zakaj jadrnice v prelivu med Gibraltarjem in Afriko privabljajo orke in kako razložiti njihovo vedenje – kot napad, igro ali kaj drugega. Za zdaj so strokovnjaki našli za jadrnice varnejšo linijo plovbe.
Skoraj četrtino elektrike v državah Evropske unije ustvarijo jedrske elektrarne. Energetska kriza, v katero je Evropo pahnila vojna v Ukrajini, je okrepila razprave in tudi strahove zaradi vprašanja, kako bomo na stari celini zagotovili dovolj poceni elektrike za vse. Je rešitev v jedrski energiji? O različnih pogledih in izkušnjah evropskih držav v Globusu.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
Komična in fantazijska drama. Alain in Marie se preselita v sanjsko hišo v predmestju. Toda nepremičninski agent ju posvari: v kleti se skriva nekaj, kar jima lahko za vedno spremeni življenje … Tam se namreč nepojasnjeno spreminja čas in predvsem Marie se kmalu lahko poigrava z njim, kar pravzaprav pomeni, da čas vrti naprej in nazaj. Skrivnost je tako neverjetna, da Alain in Marie povabita na obisk Gérarda in Jeanne, prijateljski par, in jima zaupata to izjemno skrivnost. Toda kaj, ko ima tudi Gerard v rokavu novico, ki spodnese Alaina in Marie, da ostaneta brez besed … INCROYABLE MAIS VRAI / FRANCIJA / 2022 Režija Quentin Dupieux / Scenarij Quentin Dupieux / Igrajo: Alain Chabat, Léa Drucker, Benoît Magimel, Anaïs Demoustier
V oddaji Osmi dan smo se z zgodovinarko Lindo Borean z univerze v Vidmu pogovarjali o življenju umetnikov v Benetkah v zgodnjem novem veku. Kdo so bili, kaj so počeli in kako so živeli ter kdo so bili kupci njihovih umetnin, ki so prihajali tudi iz naših krajev. V Rimu smo obiskali obsežno retrospektivno razstavo slovitega kolumbijskega umetnika Fernanda Botera. Leto dni po njegovi smrti je v Palači Bonaparte na ogled več kot 120 del, od slik do nadrealističnih figur, ki jih nemalokrat prežema satira ali oster politični komentar. O svojem življenju, delu in izkušnjah je z nami spregovorila uspešna ameriška sopranistka Emily Pogorelc. V prihodnjem mesecu jo čaka cikel nastopov v sloviti newyorški Metropolitanski operi. Nedavno je obiskala Slovenijo, od koder izvira njena družina. Letos mineva 30 let od izida kultnega albuma Leva scena Ali Ena. Z različnimi sogovorniki smo se pogovarjali, kako je album odražal takratno družbo in medijsko sceno, kako je tlakoval pot kulturi hiphopa pri nas ter zakaj ni izgubil svoje aktualnosti.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Dokumentarna oddaja prikaže življenje v Belorusiji. Predstavi vzpon predsednika Aleksandra Lukašenka na oblast ter pojasni njegovo dolgoletno obračunavanje s političnimi nasprotniki, veliko vstajo naroda ob volitvah leta 2020 in kruto policijsko nasilje nad protestniki. Oddaja razkrije tudi odnos med Lukašenkom in ruskim predsednikom Putinom. Beloruska opozicija in vojna v Ukrajini silita k sodelovanju Putina, Lukašenko pa to s pridom izkorišča. INSIDE BELARUS: PUTIN'S PUPPET REGIME / Francija / 2022 / Režija: Pierre Chabert, Emilie Lob
V 2. oddaji se v igro znanja podajajo Zoja, Peter in Hana iz OŠ Vrhovci (rumeni) ter Mia, Jakob in Jerneja iz OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica (vijolični), lončke pa vihtijo Tanja, Maja in Žana iz OŠ Jakobski Dol ter Anže, Rene in Brin iz OŠ Kapela. Med Hitrimi celicami poskrbimo za piknik, brskamo po spletu in se debelimo, v vprašanjih pa iščemo izvor mesecev, ročnih del, toplote in besedo leta. Vmes vročino pogasimo s koktajli in zaokrožimo labirint. Kdo je hitrejši in kdo sliši ognjemet v vesolju, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Kako je leta 1971 o znanosti razmišljal akademik Andrej O. Župančič, doktor medicine, redni član SAZU, in kako o znanosti, umetnosti in družbi skozi svoja raziskovalna področja razmišljajo današnji raziskovalci na ZRC SAZU. V dokumentarnem filmu spoznamo prof. dr. Ota Lutharja, direktorja ZRC SAZU, ki se sooči z izjavo akad. Župančiča, da »znanost vodi v propad človeštva«. Akad. Župančič je namreč že tedaj razmišljal proti toku in menil, da bo zaradi naših dejanj človeštvo propadlo, saj uničujemo naravo in s tem sami sebe. Akademik Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje krasa pojasni, da je potrebna izjemna pozornost pri varovanju narave, saj onesnaževala s površja prehajajo v kraški svet in lahko onesnažijo pitno vodo – kar polovica prebivalcev dobiva pitno vodo iz kraških vodonosnikov –, ali pa se bodo onesnaževala v kraškem svetu shranila in se vrnila generacijam za nami. Izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša odpre vprašanje jezika kot tistega, ki nas opredeljuje in je več kot le sporazumevanje. Pospremi besede Borisa Pahorja iz neobjavljenega intervjuja iz leta 2017 o tem, da je ljubezen do jezika črpal pri materi in prav iz njenih besed spoznaval svet. Vesna Liponik je mlada raziskovalka Filozofskega inštituta, ki v svojem delu prepleta tako znanstveno kot umetniško udejstvovanje. Razmišlja o odnosu med človeškim in živalskim, o tem, kako si živalske vrste podrejamo in izkoriščamo, predvsem v luči globalnega kapitalizma, v katerem smo priča segrevanju planeta, deforestaciji in uničevanju biotske raznovrstnosti. Kam nas bo torej pripeljala znanost? Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiser: Amir Muratović
Režiserka Andrina Mračnikar se v svojem najnovejšem dokumentarcu Izginjanje poda v svojo južnokoroško domovino po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Mračnikar skozi svoje družinske zgodbe razkriva sto let avstrijske zgodovine, ki je na Koroškem zaznamovana z zapravljeno priložnostjo, da bi slovenščino cenili kot obogatitev in kot nepogrešljiv del Avstrije.
Mediji redno poročajo o različnih oblikah nasilja med mladimi, od fizičnega do verbalnega; objave na spletu pa vodijo celo do samomorov. Nasilneži so pogosto uspešni in priljubljeni posamezniki, ki jih žrtve ne upajo prijaviti, večina drugih ljudi, ki za nasilje vedo, pa molči, tudi v strahu za svoj socialni status. Odrasli sicer obsojajo vsako obliko nasilja, v praksi pa so nasilni tudi v prisotnosti otrok – doma, v šolah in ob športnih igriščih. Vse to so izzivi, pred katerimi stojijo starši, učitelji in celotna družba. O odzivih na vrstniško nasilje in preprečevanju tega bo govorila dr. Katja Košir, zaposlena na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalno in strokovno se ukvarja predvsem s psihosocialnimi vidiki šolanja in z vrstniškim nasiljem. Je tudi svetovalka in mentorica v spletni svetovalnici za mlade To sem jaz. Pogovor vodi Zvezdan Martić.
Pripravite se na eksplozijo zabave z oddajo, ki bo popestrila vaš nedeljski dopoldan – Žogarija.
Neveljaven email naslov
