Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po slovenski premieri dokumentarnega filma o Zoranu Predinu z naslovom Praslovan je naš gost prodoren filmski režiser in scenarist Slobodan Maksimović. Aziz Gjellovci več kot 30 let na ljubljanskih tržnicah trguje s sadjem. Kateri maroni so najboljši? Ob stoti obletnici rojstva nepozabnega komika Miodraga Petrovića Čkalje je v Ljubljani gostovala potujoča multimedijska razstava Jugoslovanske kinoteke. Obiskala jo je tudi naša ekipa.
Jožef Klekl st. je bil duhovnik in narodni voditelj prekmurskih Slovencev v prvi polovici 20. stoletja. Oral je ledino slovenstva v pokrajini že kot mlad kaplan ob koncu 19. stoletja in po vzoru Mohorjevih knjig v času, ko je Prekmurje še bilo del Ogrske, slovenstvo zastavil tudi s pisano besedo. Slovensko krajino, kot je poimenoval Prekmurje, je s številnimi publikacijami povezoval s svetom, izseljenci, vojaki na frontah prve svetovne vojne in s kritično mislijo opisoval dogodke svetovnih razsežnosti. Ob tem pa predvsem med preprostim prebivalstvom gojil bralno kulturo. Po prvi vojni je bil poslanec v ustavodajni skupščini v Beogradu, a je kljub temu bdel nad »svojimi« Prekmurci. Leta 1941 je bil izgnan na Madžarsko, po srečnem spletu okoliščin vojno preživel in leta 1948 umrl odrinjen iz družbe in politike, a med ljudmi nikoli pozabljen. 12. oktobra so njegove posmrtne ostanke iz Murske Sobote z državnimi častmi prepeljali v Črenšovce, kjer je preživel največji in najustvarjalnejši del svojega življenja.
Christopher Kerr je zdravnik v hospicu. Vsi njegovi bolniki umrejo. A vendar gre za pripoved o tolažbi in upanju. Zdravniku bolniki zaupajo svoje sanje – o preteklih razmerjih, pomembnih dogodkih, o ljubezni in odpuščanju –, ki se zdijo bolj resnične od resnice, ki vračajo smisel življenja in pomenijo prehod iz stiske v sprejemanje neizogibnega.
Biografska drama. Hilda se na letališču poslavlja od svojega moža, alpinista, ki se odpravlja v Himalajo. Kmalu po njegovem odhodu izve, da se je v gorah smrtno ponesrečil. Njegova smrt pretrese širšo skupnost, saj je bil Eröss Zsolt znan madžarski alpinist. Še bolj znan je postal ob svoji ženi, ki se mu je pred leti pridružila in tudi sama postala alpinistka. Hildo ob spoznanju, da je njen partner mrtev, prevzame huda žalost. To močno občuti tudi njena hči. Toda v javnosti želijo, da se Hilda odzove v skladu z njihovimi pričakovanji, ki temeljijo na poznavanju Erössovega značaja, njegovih ambicij in njegove veličastne alpinistične kariere. Mine precej časa, preden Hilda ugotovi, da potrebuje pomoč pri premagovanju te osebne tragedije. MAGASSÁGOK ÉS MÉLYSÉGEK/HEIGHTS AND DEPTHS/MADŽARSKA/2022 Režija: Sándor Csoma / Scenarij: Sándor Csoma / Igrajo: Emõke Pál, Zsolt Trill, Nagy Enikö, Lajos Ottó Horváth, Ildikó Tóth, Anna Fehér, Iván Fenyö, Erika Tankó, Egri Sámuel, Egri Ábris, Mária Huszti, Kristóf Vajda …
Verjetno ni knjižne police, na kateri se ne bi znašla vsaj ena slikanica, ki jo je likovno opremila ena od treh dam slovenske ilustracije: Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič ali Jelka Reichman. Njihove domišljijske podobe so tesno povezane z otroštvom marsikoga med nami. Kakšna pa sta bila njihovo otroštvo in mladost? Kaj jih je zaznamovalo in kako njihov značaj odzvanja v njihovem delu? V oddaji bomo predstavili tri akademske slikarke in ilustratorke, ki so skupaj ilustrirale več kot 500 knjig. Vsaka ima svoj značilni in prepoznavni slog, v marsičem pa je bila njihova karierna pot zaznamovana s podobnimi izzivi.
Beograd, Francija, 1958, vrhunec hladne vojne Petdeseta leta, vrhunec hladne vojne med velesilama. Entuziastični socialistični znanstveniki se v znanstvenem centru Vinča v bližini Beograda lotijo zahtevnega projekta gradnje jedrskega reaktorja. Ideja takratnih jugoslovanskih voditeljev je bila izdelava atomske bombe. Projekt seveda poteka v tajnosti, o njem je obveščen samo Ranković, ki je zagotovil sredstva zanj. Jugoslovanski znanstveniki imajo težave z alarmno napravo, s katero nadzirajo jedrske poskuse. Pri enem od poskusov tako pride do jedrske reakcije, ki je ni mogoče več nadzorovati in zaradi katere so znanstveniki v laboratoriju prejeli najbrž smrtonosno dozo radioaktivnega sevanja. Vso ekipo, ki je bila izpostavljena sevanju, odpeljejo na zdravljenje v Francijo k profesorju doktorju Georgesu Mathéu. On razvije inovativno metodo presaditve kostnega mozga ob pomoči ustreznih darovalcev … Varuhi formule je film, v katerem se srečata različna svetova dveh znanstvenikov in dveh ideologij v sumničavem obdobju hladne vojne. GUARDIANS OF THE FORMULA/ČUVARI FORMULE/KOPRODUKCIJSKI FILM/2023 Režija: Dragan Bjelogrlić/Scenarij: Dragan Bjelogrlić, Goran Milasinović, Vuk Rsumović/ Igrajo: Lionel Abelanski, Dragan Bjelogrlić, Radivoje Bukvić, Olivier Barthélémy, Jérémie Laheurte, Alexis Manenti in drugi
V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850. Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir? Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti? Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo v sredo, 30. oktobra 2024, ob 20. uri osrednja državna proslava ob dnevu reformacije. Slavnostni govornik bo podpredsednik Vlade Republike Slovenije, minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Dokler teče ta motor in utripa to srce. Z dnevom reformacije slavimo obdobje, v katerem smo Slovenci dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik. Letošnja proslava se spominja treh velikih obletnic: 440. obletnice izida Bohoričeve slovnice Zimske urice in Dalmatinovega prevoda Biblije ter 250-letnice Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjigo in branje razumemo kot osnovni motor in srce narodne in družbene identitete ter razvoja in napredka posameznika. S knjigo in branjem v domačem jeziku postajamo skupnost, ki lahko misli skupaj in se razvija v nove smeri. Knjiga pomeni rojstvo, utrditev spomina. Tako knjižnice pomenijo vztrajanje v hrambi spomina, zaščiti identitete, ohranjanju kulture in omogočanju napredka in prihodnosti. Režiser Luka Marcen in scenarist dr. Rok Andres sta umetniški del proslave zasnovala z začetkom pri izumu tiska in izidu Prostih zimskih uric o latinskokranjski slovnici (1584) ter pri umestitvi protestantskih tiskov kot gradnikov slovenskih knjižnic. Časovno potovanje se zaustavi v sodobnosti, kjer o položaju slovenščine v svetu razmišljamo ob uveljavljanju slovenskega jezika na platformah velikih mednarodnih podjetij, o njem pa razmišljajo tudi tujci, govorci slovenščine.
V oddaji z naslovom Mesta v prihodnosti bodo gostje razpravljali o izzivih, ki jih mestom in naseljem prinašata podnebna kriza in tehnološki razvoj. Sogovorniki bodo Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Focus, Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora ter dr. Gregor Papa z Instituta Jožef Stefan. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
V letu, ko mineva stoletje od smrti pisatelja Franza Kafke, bomo o njegovi kratki prozi govorili s prevajalcem dr. Štefanom Vevarjem. Kafkovo literaturo motivno poantirajo labirintska mora, tesnoba in groza. Za časa svojega življenja je objavil le fragmente – nekaj novel in odlomkov iz romanesknih rokopisov. Voditeljica: Nina Jerman
V murskosoboški evangeličanski center so pripeljali razstavne predmete iz slovenske evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana v Betlehemu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji. Cerkev, ki so jo zgradili leta 1916, so morali zaradi premajhnega števila članov prodati tamkajšnji univerzi Lehigh, Slovenija pa je tako v hrambo prejela dragoceno izseljensko kulturno dediščino. Na ogled niso zgolj cerkveni, liturgični predmeti, ampak tudi dragoceni pisni viri, vključno s časopisi, ki so izhajali v maternem jeziku. Na koncu 19. in v začetku 20. stoletja se je iz takrat obubožane pokrajine ob Muri v obljubljeno deželo Ameriko s trebuhom za kruhom odpravilo okoli sedem tisoč Prekmurcev. V nekoč železarskem mestu Betlehem zdaj živi le še peščica slovensko govorečih izseljencev, njihovi potomci pa štiri ali pet generacij pozneje iščejo svoje korenine. Mesti Betlehem in Murska Sobota sta že leta 1996 ob patronatu takratnih predsednikov držav Kučana in Clintona podpisali listino o pobratenju. Feljton Gda se dragi v Ameriko odpravla (Dediščina ameriških Prekmurcev) je pripoved o trdem življenju ekonomskih migrantov, o njihovi ljubezni do rodne zemlje in o minljivosti. Številne etnične skupine v ZDA namreč zaradi asimilacije počasi, a nepreklicno izginjajo.
Petra Škarja je pisateljica, podjetnica in ustanoviteljica Založbe 5ka. Podjetnica je postala pri komaj 19 letih, pri 23 pa je izdala svojo prvo knjigo ter soustanovila in kasneje prodala podjetje 500 podjetnic d.o.o. Danes je avtorica več knjižnih uspešnic, njena dela so izšla tudi v Veliki Britaniji, na Hrvaškem in Kitajskem. V zlaganju besed v sanjave zgodbe vidi čarobnost življenja, podjetništvo pa jo ohranja prizemljeno, pravi. V stalnem iskanju ravnovesja med enim in drugim je napisala kar nekaj knjig o uspešnih slovenskih podjetnikih.
Neveljaven email naslov
