Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aktualna uprizoritev Brecht-Weillove Opere za tri groše je edinstvena v dveh pogledih: režiserka Mateja Koležnik se z režijo – po 10 letih uspešnega delovanja v gledališčih nemškega govornega območja – vrača domov in prvič sodeluje z mednarodno uveljavljenim dirigentom Markom Letonjo. Gre za prvo koprodukcijo igralskih in pevskih ansamblov ljubljanske Drame ter Opere in baleta. O aktualnosti tega odrskega dela in zahtevnosti njegovega prenosa na oder so spregovorili ustvarjalci: Mateja Koležnik, Marko Letonja, Jurij Zrnec, Janez Škof, Barbara Cerar, Silva Čušin, Mojca Kranjc, Matej Velikonja, Inez Osina Rues, Igor Vasilijev in prof. dr. Aldo Milohnić, gledališki teoretik in poznavalec Bertolta Brechta. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Ustvarjalci oddaje Avtomobilnost so dolgoletni odlični poznavalci avtomobilskih tehnologij in sodobnega razvoja na področju prometne varnosti, varovanja okolja in novih mobilnostnih smernic. Želja avtorjev oddaje je pogledati globlje v zakulisje industrije ter spoznati tako razloge kot metode, s katerimi sodobni svet avtomobilizma naslavlja preoblikovanje družbe v bolj trajnostno mobilnost. Posebnost ekipe Avtomobilnosti je tudi močno razvit čut do aktivne vloge pri povečanju prometne varnosti. Člani ekipe so namreč avtorji številnih preventivnih dogodkov in pobud, skupno pa jim je tudi to, da k sodelovanju zelo radi povabijo gledalce, bralce in poslušalce.
Komična drama. Ko se Suzina edina hči Brooke odpravi na univerzo v Montreal, njen dom ostane prazen. Suze nima veliko časa za osamljenost in pritoževanje, saj se mora ukvarjati z Gagom, hčerkinim razžaloščenim in obupanim nekdanjim fantom, ki ga je Brooke zapustila takoj, ko je odšla študirat. Suze tako postane »nadomestna mati« razvajenemu mladeniču, ki ga je komaj prenašala, ko je bil še Brookin fant … SUZE/KANADA/2023 Režija: Dane Clark in Linsey Stewart/Scenarij: Dane Clark in Linsey Stewart/Igrajo: Michaela Watkins, Sara Waisglass, Charlie Gillespie, Aaron Ashmore, Tricia Black, Rainbow Sun Francks, Sandy Jobin-Bevans, E. Fegan DeCordova, Catherine De Seve, Oscar Hsu, Sorika Wolf, Ordena Stephens, Neha Kohli in Ajahnis Charley …
Kaj vse lahko izvemo iz preiskave krvi? Kateri parametri so ključni za naše zdravje? David Zupančič se bo pogovarjal z dr. Ano Perdih, specialistko družinske medicine, in prof. dr. Darkom Černetom, strokovnjakom za medicinsko biokemijo. Poleg tega vas bo Jakob Šarc iz Zveze študentov medicine naučil, kako pravilno zaustaviti krvavitev iz roke.
Grenlandija je kljub ledu in mrazu vroča svetovna tema. Volivci z največjega otoka na svetu so odločali o svoji prihodnosti, ki je zaradi napovedi novega ameriškega predsednika, da želi Grenlandijo v ameriških rokah, nepredvidljiva. Zakaj sta Grenlandija in geopolitika Arktike tako pomembni? V Globusu o apetitih ameriškega predsednika in o tem, kaj hočejo Grenlandci.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Ginekolog in porodničar, primarij prof. dr. Elko Borko, je dolgoletni predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, zdaj Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, ki je bila že v tistem času vodilna na področju uvajanja novih metod diagnostike in zdravljenja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Bil je tudi med ustanovitelji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in profesor tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti. Zdaj upokojeni devetdesetletni zdravnik Elko Borko je še vedno zelo aktiven kot predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki skrbi za ohranjanje spomina na velika imena slovenskega zdravništva v preteklosti. V tridelnih Spominih Elka Borka, ki so zaradi bogastva slikovnega in filmskega dokumentarnega gradiva prava freska burnega dogajanja v Mariboru v času med obema vojnama, ob okupaciji (leta 1941 so Nemci Borkove s prvim transportom izselili v Srbijo) in v povojnem času, bomo spoznali tudi Borkovo družino, predvsem očeta, gimnazijskega profesorja in književnika Franceta Borka, ki je začel ustvarjati v Kocbekovem krščanskosocialnem okolju. Še posebej zanimivo je poglavje o povojnem odnosu do katoliško usmerjenih profesorjev in o izključitvah velike skupine vernih dijakinj in dijakov iz mariborskega učiteljišča v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Očitali so jim politično neprimernost, češ da ne morejo vzgajati mladega rodu v duhu novega časa. V oddaji bodo posamezna poglavja iz življenja in dela Franceta in Elka Borka ter dogajanje v Mariboru osvetlili tudi zgodovinar prof. Janez Pastar, dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru ter zdravnik prof. dr. Iztok Takač, dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in sedanji predstojnik Klinike za ginekologijo in perinatologijo.
Predstavljamo projekt »Ungaretti, pesnik in vojak: Kras in duša sveta«, ki je nastal v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica. Ungaretti je bil pesnik, esejist, kritik, novinar in akademik in velja za enega najpomembnejših italijanskih pesnikov 20. stoletja. Bili smo v italijanskem Tržiču na razstavi, ki jo je postavil slavni italijanski kustos Marco Goldin in predstavlja življenje in delo Giuseppeja Ungarettija med prvo svetovno vojno. Ljubljano je v teh dneh obiskal svetovni plesni zvezdnik, koreograf, ki je ustvaril okoli sto del, belgijsko-maroški umetnik Sidi Larbi Cherkaoui. Ustvarja tako za največje baletne hiše kot za popzvezdnike, kot sta Madonna in Beyonce, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pa so s predstavo Ukiyo-e, ki je ime dobila po japonski tehniki lesoreza, nastopili baletni plesalci Velikega gledališča iz Ženeve. Na Ljubljanskem gradu smo obiskali razprodani koncert britanskega ljudskega punkerja Franka Turnerja, ki je bil tokrat v akustični preobleki. Slovensko občinstvo je sicer vajeno njegovih nastopov s skupino, a je dobro sprejelo tudi tokratni nastop, prilagojen izključno za solistično kitaro. S kolumbijsko režiserko Marío Alejandro Rubio Rojas smo se pogovarjali o njenem dokumentarnem filmu Bojevnice. V njem sedem plezalk razmišlja o vlogah, ki so jih odigrale gore v najtežjih obdobjih njihovih življenj. Filmska ustvarjalka, ki je tudi antropologinja in alpinistka, se je v Ljubljano preselila zaradi doktorskega študija na Institutu Jožefa Stefana. Ukvarja se z vplivom zračnega in zvočnega onesnaženja na kolesarje v mestih, zato smo se pogovarjali tudi o življenju in kolesarjenju v prestolnici.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.
Marčevsko oddajo Alpe-Donava-Jadran začenja cestna avantura dveh ljubiteljev mopeda babeta. To je bil nekoč eden najbolj znanih proizvodov nekdanje države Češkoslovaške. Samo v Nemčiji jih je bilo prodanih več kot 18 000. 50-kubični dvotaktni moped babeta so izdelovali do konca leta 1997, danes pa jih je na cestah videti le še nekaj. Madžarska upokojenca sta se odločila s svojima babetama popotovati vse do Maroka. Leta 2024 se je zaključil projekt Lynx, ki ga je zasnovala mednarodna skupina znanstvenikov, da bi zaustavili izumiranje populacije dinarske in jugovzhodnoalpske populacije risa. Število risov na območju Hrvaške je namreč upadlo in si nikakor ni moglo opomoči. Zato je bilo treba ukrepati. In ob zaključku projekta so rezultati več kot zadovoljivi. Naši predniki so več tisočletij za izdelavo tekstilij uporabljali volno in lan. Danes se uporabljata predvsem za izdelavo unikatnih rokodelskih izdelkov. Rokodelka Alenka Rupnik na statvah oživlja tradicijo uporabe teh dveh naravnih materialov. Posebej pri srcu ji je lokalno pridelana ovčja volna, ki jo tudi prede. In po dolgem času se pri njej prede in tke tudi slovenska svila. V drugem tednu lanskega novembra sta veliko pozornost vzbudila toplozračna balona nad Rosenheimom. Med njima je bila napeta vrv, po kateri sta se nameravala bavarska profesionalna športnika Friedi Kühne in Lukas Irmler sprehoditi do novega svetovnega rekorda v višinski hoji po vrvi. Noro! Vse skupaj je bilo res napeto. Pestri zgodovini zgradbe današnjega samostan Olimje je mogoče slediti v preteklost vse do 11. stoletja in je polna zasukov v lastništvu, stavbnih prezidavah in obnovah. Kulturno, umetniško in zdravilsko izročilo nekdanjega meniškega reda in stavbno dediščino plemiških lastnikov danes neguje red patrov minoritov.
Marčevsko oddajo Alpe-Donava-Jadran začenja cestna avantura dveh ljubiteljev mopeda babeta. To je bil nekoč eden najbolj znanih proizvodov nekdanje države Češkoslovaške. Samo v Nemčiji jih je bilo prodanih več kot 18 000. 50-kubični dvotaktni moped babeta so izdelovali do konca leta 1997, danes pa jih je na cestah videti le še nekaj. Madžarska upokojenca sta se odločila s svojima babetama popotovati vse do Maroka. Leta 2024 se je zaključil projekt Lynx, ki ga je zasnovala mednarodna skupina znanstvenikov, da bi zaustavili izumiranje populacije dinarske in jugovzhodnoalpske populacije risa. Število risov na območju Hrvaške je namreč upadlo in si nikakor ni moglo opomoči. Zato je bilo treba ukrepati. In ob zaključku projekta so rezultati več kot zadovoljivi. Naši predniki so več tisočletij za izdelavo tekstilij uporabljali volno in lan. Danes se uporabljata predvsem za izdelavo unikatnih rokodelskih izdelkov. Rokodelka Alenka Rupnik na statvah oživlja tradicijo uporabe teh dveh naravnih materialov. Posebej pri srcu ji je lokalno pridelana ovčja volna, ki jo tudi prede. In po dolgem času se pri njej prede in tke tudi slovenska svila. V drugem tednu lanskega novembra sta veliko pozornost vzbudila toplozračna balona nad Rosenheimom. Med njima je bila napeta vrv, po kateri sta se nameravala bavarska profesionalna športnika Friedi Kühne in Lukas Irmler sprehoditi do novega svetovnega rekorda v višinski hoji po vrvi. Noro! Vse skupaj je bilo res napeto. Pestri zgodovini zgradbe današnjega samostan Olimje je mogoče slediti v preteklost vse do 11. stoletja in je polna zasukov v lastništvu, stavbnih prezidavah in obnovah. Kulturno, umetniško in zdravilsko izročilo nekdanjega meniškega reda in stavbno dediščino plemiških lastnikov danes neguje red patrov minoritov.
Neveljaven email naslov
