Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Družinska komedija, tudi burka in romanca. Ana je mlado špansko dekle, ki hoče dobiti službo, da bi lahko obesila univerzo na klin in zapustila soseščino, v kateri živi že vsa ta leta in ji počasi preseda. Vsekakor tega njena mati Carmen ne sme izvedeti prezgodaj, saj se naokoli hvali prijateljicam, da »njena« študira in bo slej ali prej prerasla svoje okolje ali nekaj takega. Carmen in njeni družini tudi sicer grozijo z deložacijo iz razvpite soseske, zato se mora družina nekako znajti, da ostane in preživi; spet pride Carmen do zamisli, kako ogoljufati agencijo za najemanje stanovanj z oddajanje sobe premožnemu Afroameričanu Arielu Brooklynu in sicer za polnih 700 eurov. Zadeve se zdijo vsaj zaenkrat urejene, a se v bistvu spet zapletejo, saj se zapleteta tudi Ana in Ariel … WHEN BROOKLYN MET SEVILLE / ŠPANIJA / 2021 Režija: Vincent Villanueva / Scenarij: Juan Apolo, Nacho La Casa / Igrajo: Carolina Yuste, Sergio Momo, Estefanía de los Santos, Manolo Solo, Canco Rodríguez, María Alfonsa Rosso, Andrea Haro, José Ramón Serra, Neizan Fernandez, Asier Gago, Adelfa Calvo, Clare Durant, Luis Centeno, Maite Sandoval, Úrsula Díaz Manzano in drugi …
Gost intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je vrhunski zgodovinar mlajše generacije, ki se je že uveljavil v tujini. Študijska pot ga je vodila od Univerze v Mariboru in Ljubljani do Budimpešte in Firenc, kjer je doktoriral na prestižnem Evropskem univerzitetnem inštitutu. Dr. Ivešić zadnja leta zelo uspešno vodi Študijski center za narodno spravo, ki z odlično izobraženo ekipo zgodovinarjev pridobiva status osrednje ustanove za raziskovanje totalitarizmov 20. stoletja in druge svetovne vojne ter je obenem servis za državljane, ki se srečujejo s to tematiko. Zadnji knjižni rezultat te ustanove je pretresljiva znanstvena monografija Pragovi nasilja, ki jo je uredila dr. Pavlina Bobič. Ivešić je nase opozoril že z raziskavo o prvaku SLS-a v času napada na Kraljevino Jugoslavijo dr. Francu Kulovcu. S strokovno ekspertizo je na podlagi virov ovrgel novodobni mit, češ da sta dr. Kulovec in dr. Krek z obiskom odpravnika poslov slovaškega veleposlanika dan pred bombardiranjem Beograda potrdila kolaboracijo s Hitlerjevo Nemčijo. Na podlagi raziskovanja Ehrlichovih stražarjev se je izkazalo tudi, da smo Slovenci med redkimi narodi, ki pred vojno in med njo nismo imeli omembe vrednega političnega združevanja, ki bi sledilo idejam fašizma ali nacionalnega socializma. Drugo polje njegovega raziskovanja so članki Milovana Đilasa, kjer dr. Ivešić podrobno pojasni njegovo specifično, tudi disidentsko vlogo v takratni Jugoslaviji. Intervjuvanec je v mnogočem specialist za zgodovino Titove Jugoslavije. Zlasti je raziskoval uvajanje jugoslovanske nacionalnosti v nekdanjem režimu. V pogovoru podrobno pojasni vzpon in padec graditve jugoslovanskega naroda in posebej vlogo Edvarda Kardelja. Ta je v petdesetih letih prejšnjega stoletja menil, da se bodo jugoslovanski narodi stapljali v smer jugoslovanstva. Po poskusu atentata nanj pa je Kardelj, ki se je za nekaj časa umaknil v London, spremenil stališče. Socialistična Jugoslavija se je vrnila k t. i. nacionalnemu ključu, kar je bil v nekem smislu tudi uvod v razraščanje nacionalizma in razbitja države. Na vprašanje, zakaj je Jugoslavija propadla, je dr. Ivešić odgovoril, da zato, ker ni bila več sposobna poskrbeti za državljane in upravljanje države. V kontekstu nostalgije po nekdanji državi, ki jo še najdemo tudi v Sloveniji, gost pove, da je bila SFRJ po vseh kriterijih država visoke brezposelnosti in velikega deleža prebivalstva, ki je živel pod pragom revščine, da ne govorimo o sistematičnem kršenju človekovih pravic in svoboščin. Dr. Ivešić je v uglednih tujih revijah uspel objaviti več strokovnih člankov, nekateri so bili tudi nagrajeni. Vrhunski dosežek pa je letošnja izdaja njegovega razširjenega doktorskega dela pri ugledni britanski založbi Routledge. Knjiga z naslovom The Rise and Fall of Communist Yugoslavism, Soft Nation-Building in Yugoslavia sodi med vrhunske znanstvene dosežke na mednarodni ravni. Z njegovim prihodom na čelo Študijskega centra za narodno spravo se je ta ustanova močno okrepila, vsako leto organizira ali sodeluje na več mednarodnih simpozijih, izdaja od štiri do pet znanstvenih monografij na leto. Zadnji dosežek, ki ga je gost posebej poudaril, je monografija Pragovi nasilja, Dolenjska in Bela krajina 1941–1943, ki jo je uredila sodelavka SCNS-ja dr. Pavlina Bobič.
Naloga robotskega vozila Perseverance je iskanje sledi izumrlega življenja na površju Marsa. Raziskuje območje kraterja Jezero, ki je bilo pred 3,8 milijarde let napolnjeno z vodo. V dokumentarni oddaji s profesorjem Brianom Coxom spremljamo sedem dni njegove vožnje do ustja davno usahle reke, ki se je nekdaj izlivala v jezero. Če bo vozilo našlo dokaze, da je na Marsu nekoč bilo življenje, utegne to spremeniti vse, kar zdaj vemo o življenju v vesolju, celo razumevanje tega, od kod izvira človek. SEVEN DAYS ON MARS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Michael Lachmann
Nadaljevanka Želite, milord? je v televizijsko zgodovino zapisana kot ena najboljših humorističnih nadaljevank vseh časov. T. i. pilotno epizodo so prvič predvajali leta 1988, temu pa je kasneje, v letih od 1990 do 1993, sledilo še 25 nadaljevanj. Dogajanje se vrti okrog premožne družine Meldrum in njene služinčadi. Gospodar hiše, lord George Meldrum, ceni viktorijanske vrednote, v družbi uživa velik ugled, ki pa ga ogroža njegova naklonjenost do Agathe, žene sira Ralpha. Znan je še po nečem: kljub bogastvu je skop do svoje služinčadi. Tudi sloves njegovega brata Teddyja prav nič ne pripomore k ugledu družine. Prav nasprotno, saj je Teddy znan »preganjalec« služkinj; zapletel se je s petimi in zaplodil prav toliko otrok. Lord Meldrum ima dve hčeri, Cissy in Poppy, ki sta si povsem različni. Cissy se oblači kot moški, tudi na športnem področju se raje vključuje v bolj moške športe. Med služinčadjo je najbolj priljubljena, saj se večkrat zavzame zanje, še posebej prijazna je do neizkušene Ivy, ki pogosto potrebuje nasvet. Poppy je snobovska, razvajena in vzvišena. Največ časa posveča zabavam, ki se jih udeležuje s prijateljem Jerryjem. Pozornost ji pritegne le še postavni James Twelvetrees, ki pa je lakaj in zato zanjo neprimeren. V hiši živi tudi lordova tašča, gospa Lavender, ki rada pije, družbo pa ji dela njen papagaj. Tudi služinčad sestavljajo zanimivi ljudje: Alf Stokes in James Twelvetrees sta bila tista, ki sta v prvi svetovni vojni rešila življenje ranjenemu Teddyju, in prav zaradi tega sta pri družini Meldrum dobila delo. Alf skuša vsak trenutek izkoristiti za to, da bi se okoristil na račun drugih, kar se pogosto izjalovi. Nasprotno pa je James načelen, pošten in vdan. Ivy, Alfova hči, je naivna služkinja brez izkušenj, a z voljo do dela. Na skrivaj občuduje Jamesa, težave pa ima s Teddyjem. Gospodinja Blanche Lipton je odlična kuharica. Njene dobrote poznajo daleč naokoli, kar ji zelo godi. Henry je odraščal v sirotišnici, pri štirinajstih pa se je pridružil osebju družine Meldrum. S svojimi iskrenimi opazkami si pogosto prisluži klofuto. Revna Mabel pride vsak dan postorit najnižja dela v kuhinji. Njen najpogostejši stavek se začne: »Ne spominjam se, kdaj sem nazadnje jedla …« In nato dobi ostanke, ki jih odnese domov, kjer živi s svojim brezposelnim možem. Pisano druščino zaokrožijo še družinski prijatelji, policist Wilson in Madgeina služkinja Rose.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Dokumentarno feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 25 minutnem formatu pušča trajne Sledi za prihodnje rodove.
Risana serija za predšolske otroke Tjaša Maša spremlja dogodivščine mlade medvedke Tjaše, njene medvedje družine in namišljene prijateljice Maše, ki spoznavajo svet okoli sebe. Ne glede na to, s kakšnimi težavami se spopadajo – kako preživljati dolge in dolgočasne vožnje z avtomobilom ali kako potolažiti Tjašinega bratca, ki je izgubil najljubšo igračo – lahko prijatelji ustvarjajo nove svetove, kamor se podajajo na zabavne pustolovščine, s tem pa pri otrocih spodbudijo domišljijsko igro in jim pomagajo pri reševanju težav. V središču serije je družinsko življenje. Z iskrivimi otroškimi glasovi in pristno toplino, ki jo ustvarja verodostojna in zabavna družinska dinamika, se bodo z zgodbami močno poistovetili tako otroci kot njihovi starši. Ker pri Tjašini domišljijski igri sodeluje vsa družina, se preprost izlet z očkom v nabito polno trgovino spremeni v napeto dirko, z mamo pa pisanje in risanje stripa preraste v divjo superjunaško pustolovščino! Ne glede na to, kako nepredvidljive postanejo Tjašine pustolovščine z Mašo, ta v dogajanje vedno skrbno vplete mlajšega bratca, zato serija čudovito prikaže skrb za brate in sestre.
Človek je povsod, kamor se je odpravil – od morskega dna do Lune, od puščav do obeh tečajev – za seboj puščal odpadke. Ko so leta 1957 izstrelili Sputnik, prvi satelit v zgodovini, smo dobili še prve vesoljske smeti. Po petinšestdesetih letih znanstveniki ocenjujejo, da okoli Zemlje kroži 9000 ton odpadkov, od tega je približno 30 000 kosov večjih od deset centimetrov. Mikroodpadkov je še več – več kot 150 milijonov. V oddaji so predstavljene zgodovina onesnaževanja vesolja, težave, ki jih to povzroča človeštvu, in možnosti za njihovo reševanje v prihodnjih desetletjih. SPACE TRASH / Francija / 2023 / Režija: Liza Fanjeaux
Niz pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki je namenjen izmenjavi idej o izzivih sedanjosti in prihodnosti. V peti oddaji bodo trije astrofiziki razkrivali skrivnosti in možnosti odkrivanja vesolja. Gostje so: dr. Andreja Gomboc s Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter dr. Jurij Simčič z Instituta Jožef Stefan.
Nour je mlada medicinska sestra. Zaposli se v veliki kemični tovarni, ki ni nič drugega kot sofisticirana sežigalnica okolju nevarnih odpadkov. V tovarni dela tudi njen oče, ki je poskrbel, da so jo vzeli v službo. Oče je predan tovarni, v njej dela že vse življenje, zato težko razume, da je Nour začela brskati po arhivu ambulante, v katerem je odkrila skrb zbujajoče zdravstvene podatke o sedanjih in nekdanjih zaposlenih. Ti podatki jo pripeljejo do davno vpeljanega dogovora med sindikatom tovarne, njenim vodstvom in politiko, ki so desetletja z lažmi prikrivali lokalno onesnaženost in zdravstvene posledice, ne samo za zaposlene v tovarni, pač pa tudi za okoliške prebivalce … RED SOIL / ROUGE / FRANCIJA, BELGIJA / 2020 Režija: Farid Bentoumi / Scenarij: Farid Bentoumi, Samuel Doux / Igrajo: Zita Hanrot, Sami Bouajila, Céline Sallette, Olivier Gourmet …
Neveljaven email naslov
