Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komična drama in romanca. Danny, izvršni direktor glasbene založbe v Londonu, se s prijatelji odpravi v zakotno cornwalsko vas ob morju na »moški konec tedna«. Na poti srečajo »Ribičeve prijatelje«, glasbeno skupino, ki igra mornarske pesmi. Dannyju njegov šef v šali naroči, naj s to skupino podpiše pogodbo za sodelovanje. Danny najprej nastopi kot vzvišen velemestni producent in preproste ribiče prepričuje, da sta slava in bogastvo enako pomembna kot prijateljstvo in skupnost. Toda glasba »Ribičevih prijateljev« v njem nekaj prebudi in Danny sčasoma spremeni svoje nazore. Pri tem ima nekaj zaslug tudi dekle, ki Dannyju pomaga obvladati vso to glasbeno zmešnjavo. Kar se na začetku zdi kot neokusna šala ali potegavščina, pozneje postane vir vrhunske, prvinske glasbe, ki očara množice poslušalcev. FISHERMAN'S FRIENDS/ZDRUŽENO KRALJESTVO/2019 Režija: Chris Foggin/Scenarij: Nick Moorcroft, Meg Leonard, Piers Ashworth/Igrajo: James Purefoy, Tuppence Middleton, Daniel Mays, David Hayman, Maggie Steed, Noel Clarke, Jade Anouka, Sam Swainsbury, Nathan Outlaw, Christian Brassington, Ruth Langsford …
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
Ameriški volivci izbirajo 47. predsednika Združenih držav Amerike. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo izid precej izenačen. Težko je napovedati, ali bo v Belo hišo kot predsednica prišla zdajšnja podpredsednica Kamala Harris, ali pa bodo volitve velika vrnitev Donalda Trumpa. A eno je gotovo – ameriške volitve zanimajo ves svet.
Družinska drama.Sinji cvet Zrinka Ogreste je prejel nagrado za najboljši film, za režijo, za najboljšo žensko vlogo in zlato areno, govori pa o ločeni ženski Mirjani s problematično najstniško hčerko. Mirjana ljubimka s svojim šefom in bivšemu soprogu, ki je iz tujine prišel na obisk, neprestano laže in prikriva resnico. Nato jo obišče še mama, ki ji na fin način soli pamet. Mirjana je do svojega šefa precej popustljiva, medtem ko je do bivšega moža napadalna in maščevalna. Nikakor noče dopustiti, da bi se hči in oče srečala, kar ji očita tudi mama, vendar se Mirjana zanjo ne zmeni, kakor se tudi njena najstniška hči ne zmeni zanjo. V filmu so enakovredno zastopane tri generacije in zdi se, da se prezir hčera do mater deduje oziroma prenaša med generacijami. PLAVI CVIJET / HRVAŠKA, SRBIJA / 2021 Režija: Zrinko Ogresta / Scenarij: Ivor Martinić / Igrajo: Vanja Ćirić, Tea Harčević, Anja Šovagović-Despot, Arijana Čulina, Alen Liverić, Petra Dugandžić …
Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos znova pripravile dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti, na škodljivost posegov v okolje in na podnebne spremembe, ki vse bolj ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da njihova usoda še ni zapečatena. Snemalne ekipe so se podale v različne evropske države in pokazale, kako se lahko spoprimemo z grožnjo kriz, pomagamo ogroženim vrstam in kako pomembno je, da se vključimo vsi, tudi z morda na videz majhnimi dejanji. Želimo si, da bi obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. Kot povedo avtorji oddaje: življenje na Zemlji je na prelomnici. Na Švedskem si naravovarstveniki prizadevajo obvladati invazijo rakunastih psov, azijske invazivne vrste, ki ogroža avtohtono živalstvo. Njihovo desetletno delo je preprečilo razširitev vrste na polovico švedskega ozemlja. Irski otok Rathlin poleti na gnezditvi naseljuje skoraj 200 tisoč ptic, ki pa jih ogrožajo podgane in dihurji. Da bi ptice obvarovali, se z jesenjo začenja velikopotezen projekt iztrebitve z otoka obojih, podgan in dihurjev. Medtem si na Nizozemskem varuh jazbecev že dolgo aktivno prizadeva za varstvo in izboljšanje jazbečevega habitata in rezultati se kažejo v porastu števila teh živali in posluhu države zanje. Velik naravni rezervat v Škotskem višavju pa je območje dolgotrajne obnove gozdnega habitata in njegove pestrosti, ki sta ga uničila paša in požiganje ter objedanje srnjadi in jelenjadi. Prvi uspehi se že kažejo. V romunskem mestu Oradea je uspelo s pobudo civilne družbe ohraniti obrežje in zeleni pas reke Crisul Repede in preusmeriti razvoj teh mestnih površin v ohranjanje in spodbujanje biotske pestrosti. Nekoč širna naravna travišča, danes pa industrijska kmetijska pokrajina v okolici Valladolida v Španiji je z dogovorom med naravovarstveniki, ornitologi in kmeti postala veliko varnejša za gnezdenje močvirskih lunjev. Švicarski prispevek predstavi prizadevanje za večjo biotsko pestrost v urbanih okoljih, začenši s tlemi in mikroorganizmi pa vse do izboljšanja poplavne varnosti s pomočjo renaturiranega urbanega prostora. Na Irskem so v preprečevanje požarov vključili staro irsko pasmo koz, ki s pašo obvladujejo biomaso v požarnih presekah na opuščenih pašnikih, da so dostopni za gasilce. Ne le to, uspešne so tudi pri uničevanju hudo invazivne barvilne gunere. Kemikalije v kmetijstvu so zdesetkale vrtne polhe v Nemčiji, je rezultat raziskave, v kateri so poleg znanstvenikov sodelovali številni občani in prispevali k spoznanju, da je potrebno rabo kemikalij za vrt zmanjšati, če naj vrtni polh v Nemčiji obstane. Slovenski ornitologi pa želijo obvarovati visokogorsko ptico belko, ki jo v času gnezdenja velikokrat nevede vznemirjajo pohodniki po slovenskih gorah. Opuščanje pohajanja in spoštovanje miru na območjih za gnezditev je pogoj, da belka v vse ostrejših podnebnih razmerah v Alpah preživi in uspeva.
Ko se pod prsti Domna Ovsenika združijo ljubezen do lesa, želja po lepem, spoštovanje preteklosti in znanje družinske tradicije, nastanejo vrhunski unikatni izdelki. Še danes ljudje z otoka Korčula radi razpravljajo o potovanjih in dogodivščinah Marka Pola. Pri tem pa se rojevajo tudi zanimive zgodbe zanimivih posameznikov. Eno najlepših madžarskih podeželskih hiš v slogu nemške arhitekture je v svoji rojstni vasi, v Kisjakabfalvi postavil dr. László Somogyi upokojeni urolog iz Pécsa. V dobi umetne inteligence se zdi odločitev, postati pastirica, precej nenavadna. Podeželski svet je Caterino de Boni, diplomirano zeliščarko in glasbenico, tako očaral, da ji danes ovčereja predstavlja njeno življenje.
Več informacij na: https://www.rtvslo.si/akreditacije/ema-2025-tekmovanje-za-pesem-evrovizije-2025/116/
Legendarna umetnica Marina Abramović bo 4. novembra gostovala v oddaji Marcel na 1. programu Televizije Slovenija. Pridružite se ob 21:00 in doživite pogovor z ikono performansa.
Dokumentarna oddaja Vojskovanje brez nadzora nam predstavi skrb vzbujajoč svet avtonomnega orožja in orožja, s katerim bo upravljala umetna inteligenca. Najprej je človeštvo izumilo smodnik, potem atomsko bombo, toda končna odločitev o uporabi orožja je bila do zdaj v rokah človeka. Zdaj smo se znašli na pragu dramatičnega stopnjevanja oboroženih spopadov, v katere utegne človek poseči šele takrat, ko bo že prepozno. FLASH WARS: AUTONOMOUS WEAPONS, AI AND THE FUTURE OF ARMED CONFLICT / Avstrija, Nemčija / 2023 / Režija: Daniel Andrew Wunderer Priporoči:
V 3. oddaji od znanja prekipevajo Zala, Brigita in Martin iz OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika (rumeni) ter Nika, Anže in Urška iz OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki (vijolični), ki poskrbijo za varovanje okolja, se izogibajo virusov, učijo tujih jezikov, poiščejo sorodnika škorpijona in občudujejo čudesa sveta. Na hitro se zavrtijo v krogu in najdejo popek na podu labirinta. Kdo bo odnesel vstopnico v osmino finala in komu gre bolje grajenje piramid iz lončkov, OŠ Ivana Kavčiča, Izlake (Mila, Katarina, Miha) ali OŠ Korena (Tjaša, Leja in Taja), pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Ameriška javna televizijska mreža PBS že več kot 30 let pred vsakimi predsedniškimi volitvami pripravi poglobljeno predstavitev obeh glavnih kandidatov za položaj predsednika ZDA. O demokratski kandidatki Kamali Harris in republikancu Donaldu Trumpu so spregovorili tisti, ki ju najbolje poznajo: prijatelji iz otroštva, kolegice iz študentskih let, pisci njunih biografij, novinarji in politični komentatorji. Njihova pričevanja se v oddaji prepletajo z bogatim slikovnim gradivom iz arhivov vseh največjih ameriških medijskih hiš. Ključni dogodki zgodovine ZDA zadnjih desetletij in stališča obeh kandidatov o najpomembnejših vprašanjih kažejo na to, da je ameriška družba pred tokratnimi volitvami globoko razklana, izid pa še bolj negotov kot pred štirimi leti. THE CHOICE: HARRIS VS. TRUMP / ZDA / 2024 / Režija: Michael Kirk
Joe Valenčič je morda večji Slovenec kot marsikdo v Sloveniji, čeprav ima v žepu ameriški potni list. Valenčič je zgodovinar, rojen v Clevelandu slovenskim staršem, in je nadvse dejaven v tamkajšnji slovenski skupnosti. S svojim delom povezuje Slovenijo in skupnosti rojakov v ZDA. O slovensko-ameriški izkušnji predava tudi po Evropi. Vodi slovenski glasbeni muzej, slovensko radijsko oddajo in je predstavnik slovenske skupnosti v ZDA pri Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Voditelj: Edvard Žitnik
Neveljaven email naslov
