Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja je namenjena ljubiteljem slovenske narodnozabavne glasbe in nastaja v Gostilni Avsenik v Begunjah na Gorenjskem. Ob petkovih večerih polkam in valčkom namenjamo osrednjo pozornost in gostimo najbolj popularne ansamble, skupine in posameznike. Za nastop na festivalu Slovenska polka in valček 2020 se potegujejo Krimski lisjaki, Pvaninski abuhi in ansambel Štravs. Za dobro voljo bosta poskrbela še skupina Chicas in ansambel Zeme. 14-letni Ambrož z družino Goličnik bo zapel vsem mamam. Strokovna komisija bo pozorno spremljala vse nastope, glasovale bodo tudi radijske postaje. Voditelja sta Darja in Blaž.
Odlični pripovedovalec je bil rojen v vasi Sv. Duh pri Buzetu v Istri, ki je zdaj na Hrvaški strani, a Emilov spomin na govorico, pesmi in liturgijo dokazuje, da so bile to slovenske vasi, ki so za Slovenijo izgubljene zaradi povojne brezbrižne politike odgovornih slovenskih komunistov.
Pričevanje Emila Zonte, ki je zaprisežen Istran in nas skozi svojo življensko zgodbo popelje v pesmi in sliki.
Slovenskogoriški vizionar in konstruktor Janez Puh je iz ključavničarske obrti razvil veleindustrijo. Bil je naraven talent, brez akademskega naziva, vendar bister, vedoželjen in vztrajen. Kot močna, večplastna osebnost se ni bal nobene konkurence in s svojimi izjemnimi dosežki se je zapisal v svetovno zgodovino tehnike. V rodni kraj, Sakušak pri Juršincih, kjer so njegovi ponosni rojaki uredili muzej, se je vedno rad vračal. Claudia Wagner iz Dietenhofna je že od leta 1987 lastnica rdečega Volkswagnovega kombija T3 s pogonom zadaj. Kljub omejenemu prostoru je z njim prevozila že pol Evrope. Hrvaški in slovenski strokovnjaki so v okviru projekta Interreg Čigra združili moči in izdelali čezmejni akcijski načrt o varovanju in ohranjanju populacij navadnih čiger v porečju Save in Drave. Park miramarskega gradu, eden najbolj prepoznavnih simbolov Trsta, je zdaj, po dolgotrajni izolaciji in temeljiti prenovi, spet na ogled v polnem sijaju.
Imate dovolj dolgih in dolgočasnih informativnih oddaj? Ste naveličani preverjenih in ažurnih poročil? Nimate časa, da bi prebrali vse sovražne tvite? Brez skrbi! Z vami je še vedno oddaja Kaj dogaja?, v kateri bomo vsako soboto pregledali in pokomentirali najbolj zanimive dogodke preteklega tedna. Namesto vas si bomo ogledali vse TV-oddaje, prebrali vse internetne portale, na terenu preverili vse govorice in si, če bo treba, tudi kaj izmislili. Vse za to, da gledalci dobite, kar si zaslužite. Voditelj Tilen Artač, reporterja Admir Baltić in Miha Brajnik ter šef benda Igor Bračič pa bodo poskrbeli, da se ob novicah ne boste smejali samo takrat, ko naši politiki govorijo angleško.
V studijskem intervjuju Profil bo spregovorila Aleksandra Bajde, skladateljica in doktorska študentka kulturne diplomacije, ki živi in deluje na Dunaju. Gre za zanimivo kombinacijo glasbene ustvarjalnosti in zanimanja za specifičen študij kulturne diplomacije, zato bomo poskušali izvedeti kako Bajdetova razmišlja o pomenu kulturnih atašejev in vlogi kulturne diplomacije v okviru veleposlaništev. Voditeljica: Darja Korez
V prvi oddaji četrte sezone se bo z 12 vprašanji boril Marjan Gerovac iz Šenčurja. Strasten motorist in popotnik, ki je videl že pol sveta govori kar 6 jezikov. Pravi, da obožuje country glasbo in je odličen v pikadu. Tudi v kvizih je 'stari maček'. V vlogi super jokerja se mu bo pridružil popotniški prijatelj Igor Repše. Jima bodo popotniške izkušnje in dolgoletno prijateljstvo pomagali pri osvojitvi glavne nagrade?
Pričevanje Koprčana Emila Zonta bo zadovoljilo še tako zahtevnega gledalca. Odlični pripovedovalec je bil rojen v vasi Sv. Duh pri Buzetu v Istri, ki je zdaj na Hrvaški strani, a Emilov spomin na govorico, pesmi in liturgijo dokazuje, da so bile to slovenske vasi, ki so za Slovenijo izgubljene zaradi povojne brezbrižne politike odgovornih slovenskih komunistov.
V oddaji Osmi dan bomo tokrat gostili pisatelja Draga Jančarja, prejemnika ugledne avstrijske državne nagrade za evropsko književnost. Sicer pa oddajo namenjamo pandemiji in njenim posledicam. Izpostavljamo rebalans državnega proračuna za letošnje leto, ki med drugim predvideva osem milijonov evrov manj za kulturno ministrstvo. Kaj to pomeni za umetnike in ustvarjalce na področju kulture, ki jih je pandemija že tako prizadela? Preverjamo tudi kako se s posledicami pandemije, ki je močno prizadela kulturni in ustvarjalni sektor soočajo nekatere druge evropske države. Kot kažejo raziskave že več kot polovica Slovencev verjame v različne teorije zarote povezane s pandemijo. Kako pa na to vplivajo sodobne tehnologije? Vse bolj razširjena dejavnost, ki je postala prav v času koronavirusa še posebno priljubljena, je vrtičkarstvo. Raziskujemo zakaj se povečuje zanimanje zanj in kakšen je pomen vrtičkov v urbanem okolju.
Pia in Pino Mlakar sta bila edinstven življenjski, plesni in koreografski par, popolnoma predan baletni umetnosti. Svoji imeni sta vtkala v neločljiv spoj lastne plesne umetnosti, po kateri sta bila znana po vsej Evropi. Živela in ustvarjala sta ob bregu reke Krke v Ločni, na domačiji, ki sta jo poimenovala pas de deux (korak v dvoje). Še zdaj jo pokriva slamnata streha, verjetno edina v Evropi, ki pod seboj skriva baletni studio. Manj znano pa je, da sta Mlakarjeva sodelovala tudi s skladateljem Richardom Straussom. V 30. in 40. letih 20. stoletja sta koreografirala in plesala njegove Legendo o Jožefu in Norčije Tilla Eulenspiegla. Skupaj s skladateljem sta ustvarila tudi njegov zadnji balet Nekdanje svečanosti (Verklungene Feste) ter med drugim koreografirala plese v operah Daphne in Saloma. Pino Mlakar, ki ga od leta 2006 ni več med nami, je bil ena zadnjih prič časa, v katerem je ustvarjal Richard Strauss. V dokumentarnem filmu pripoveduje o svojih izkušnjah z znamenitim skladateljem in o njegovem odnosu do baleta in plesa, o njihovem skupnem delu v vili družine Strauss v Garmisch-Partenkierchnu in o pomembni vlogi, ki jo je Richard Strauss odigral na njegovi in ženini umetniški poti. Strokovna sodelavca sta Vesna Mlakar in Richard Eckstein, direktor fotografije Mišo Čadež, mojster montaže Andrej Modic, scenaristka, urednica in režiserka pa Danica Dolinar.
Biografska drama. Zgodba spremlja Raya Kroca (Michael Keaton). Ta se poveže z bratoma Richardom in Mauriceom McDonaldom, da bi ustanovili okrepčevalnico, ki kmalu postane začetnica enega največjih gostinskih poslov na svetu. Okrepčevalnico spremenijo v obrat hitre prehrane in kmalu preraste v mednarodno verigo, ki jo danes vsak dan obišče 68 milijonov ljudi po vsem svetu. Kroc, ki je bil znan kot trgovec z izrazito agresivnimi taktikami trženja, je z McDonaldsom začel sodelovati leta 1954, ko je podjetje iz svojega načina priprave hamburgerjev, imena in zasnove restavracije sklenilo narediti franšizo. THE FOUNDER / ZDA / 2016 Režija: John Lee Hancock / Scenarij: Robert Siegel / Igrajo: Michael Keaton, Linda Cardellini, Laura Dern, Patrick Wilson, Nick Offerman, John Carroll Lynch …
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Oddaja prikazuje ozadje uspeha podjetnikove poti. Nastopajo lastniki in lastnice podjetij, ki so z lastno idejo, inovativnostjo, kreativnostjo, pogumom in vztrajnostjo uspeli na trgu. Ob tem so odgovorni do sebe, svojih zaposlenih, poslovnih partnerjev, okolja in širše družbe. Oddaja Prava ideja! začenja 13.sezono oddaj 8.9.2020 Na kmetiji Zadrgal iz Komende, ki je tržno usmerjena v proizvodnjo mleka in prodajo jedilnega krompirja, živijo 4 generacije. Vsa družina že od leta 2014, ko sta gospodar kmetije Matija Zadrgal in Peter Svetina ustanovila zavod Grunt, živi in dela v sožitju s težje zaposljivimi iz Komende in okolice. Zavod deluje na kmetiji in trenutno zaposluje 8 ljudi, od tega 5 invalidov. Inovativen poslovni model, kjer kmetija proda pridelke Gruntu, ta pa jih predela in proda z dodano vrednostjo, je zgodba o uspehu za obe strani – Zadrgalovi imajo delavce, težje zaposljivi invalidi pa redno zaposlitev. Kmetiji največ prihodkov prinese prodaja surovega mleka, glavni vir prihodkov Grunta, lani so ustvarili 173 000 evrov, pa je prodaja domačih dobrot – jogurtov, skute, sira, masla, piškotov in testenin.
Neveljaven email naslov
