Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Biografska drama. Zgodba spremlja Raya Kroca (Michael Keaton). Ta se poveže z bratoma Richardom in Mauriceom McDonaldom, da bi ustanovili okrepčevalnico, ki kmalu postane začetnica enega največjih gostinskih poslov na svetu. Okrepčevalnico spremenijo v obrat hitre prehrane in kmalu preraste v mednarodno verigo, ki jo danes vsak dan obišče 68 milijonov ljudi po vsem svetu. Kroc, ki je bil znan kot trgovec z izrazito agresivnimi taktikami trženja, je z McDonaldsom začel sodelovati leta 1954, ko je podjetje iz svojega načina priprave hamburgerjev, imena in zasnove restavracije sklenilo narediti franšizo. THE FOUNDER / ZDA / 2016 Režija: John Lee Hancock / Scenarij: Robert Siegel / Igrajo: Michael Keaton, Linda Cardellini, Laura Dern, Patrick Wilson, Nick Offerman, John Carroll Lynch …
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Oddaja prikazuje ozadje uspeha podjetnikove poti. Nastopajo lastniki in lastnice podjetij, ki so z lastno idejo, inovativnostjo, kreativnostjo, pogumom in vztrajnostjo uspeli na trgu. Ob tem so odgovorni do sebe, svojih zaposlenih, poslovnih partnerjev, okolja in širše družbe. Oddaja Prava ideja! začenja 13.sezono oddaj 8.9.2020 Na kmetiji Zadrgal iz Komende, ki je tržno usmerjena v proizvodnjo mleka in prodajo jedilnega krompirja, živijo 4 generacije. Vsa družina že od leta 2014, ko sta gospodar kmetije Matija Zadrgal in Peter Svetina ustanovila zavod Grunt, živi in dela v sožitju s težje zaposljivimi iz Komende in okolice. Zavod deluje na kmetiji in trenutno zaposluje 8 ljudi, od tega 5 invalidov. Inovativen poslovni model, kjer kmetija proda pridelke Gruntu, ta pa jih predela in proda z dodano vrednostjo, je zgodba o uspehu za obe strani – Zadrgalovi imajo delavce, težje zaposljivi invalidi pa redno zaposlitev. Kmetiji največ prihodkov prinese prodaja surovega mleka, glavni vir prihodkov Grunta, lani so ustvarili 173 000 evrov, pa je prodaja domačih dobrot – jogurtov, skute, sira, masla, piškotov in testenin.
Drama. Ko se dve desetletji po vojni skupina vojnih veteranov z vseh vetrov zbere v oddaljenem gorskem hotelu, kjer naj bi sodelovali pri zdravljenju, je težko pričakovati, da se bodo ujeli. Nasprotno: vsaka nepremišljeno izrečena beseda in navidezno jezni pogled lahko nenadoma vžgejo nevarno eksplozivno mešanico. Nekdanji vojaki, ki se čvrsto oklepajo svoje prvinske moškosti in predsodkov, zavrnejo razkritje nečloveških dogodkov ne glede na to, ali so jih zakrivili oni ali kdo drug. Briljantno zrežirana drama o tem, da zmoremo odpuščati drugim šele, ko odpustimo sebi. MOŠKI NE JOČEJO / MEN DON'T CRY / BIH, SLO, NEM, HR / 2017 Režija: Alen Drljević / Scenarij: Alen Drljević, Zoran Solomun / Igrajo: Sebastian Cavazza (Ivan), Leon Lučev (Valentin), Boris Isaković (Miki), Emir Hadžihafizbegović (Merim), Ermin Bravo (Ahmed), Boris Ker (Jasmin), Ivo Grgurević (Josip), Primož Petkovšek Petko (Andrija), Jasna Đuričić (Natakarica)
Violončelist Stjepan Hauser iz svetovno znanega dua 2Cellos je v težavnih časih pandemije koronavirusa podaril gledalcem video glasbeni pobeg in tolažbo v čudovitih okoljih Hrvaške. Njemu priljubljen repertoar je za video posnetek zaigral sam, brez občinstva. Izkušnjo biti sam in vendar povezan in skupaj bo v ikonični puljski areni delil z vrhunskimi interpretacijami skladb Benedictus Karla Jenkinsa, Bachove Arije na struni G, Carusa Lucia Dalle in Puccinijeve Nessum dorma. Izkušnjo biti sam in vendar povezan in skupaj bo tokrat ob čudovitih slapovih Krke delil z vrhunskimi interpretacijami skladb kot so 2.klavirski koncert S.Rahmaninova, odlomki iz baletov P.I.Čajkovskega Labodje jezero in Hrestač, Pesem iz Secret garden ( Skriti vrt) in drugimi.
Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina. Pričevanje skoraj 99-letnega Kranjčana, gradbenega inženirja, ki je bil med vojno v nemški vojski in pozneje v partizanih, je izredno zanimivo. Njegov oče Franc starejši je bil avstrijski častnik med prvo svetovno vojno, veliko je fotografiral in zapustil izjemno zanimiv dnevnik iz vojnih dni, ki je pred leti izšel pri Slovenski matici. Uredila ga je pričevalčeva hči Jasmina, poročena Pogačnik, ki se je pridružila dedovemu pričevanju in ga v marsičem obogatila. Franc je bil pred vojno sošolec Staneta Žagarja, poznejšega partizanskega komandanta v Dražgošah, poznal pa je tudi Fanouša Emmerja, organizatorja upora proti okupatorju na liberalni strani, ki pa ga je komunistični VOS umoril že decembra 1941. Pričevalčev oče je bil geometer, že od otroštva mu je pomagal tudi Franc. Kasneje, po okupaciji, ga je pot vodila na šolanje na Dunaj, tam pa je bil mobiliziran v nemško vojsko. Znašel se je tako, da se je prijavil za tolmača iz srbohrvaščine. Ob obisku doma se je odločil, da ne gre več v nemško vojsko. Poiskal je stik s partizani in šel v njihove vrste. Za 14 dni so ga zaprli in zasliševali, ker mu niso zaupali, tudi zato, ker je njegov brat Leon z odliko doštudiral pravo v Ljubljani pri domobranski policiji. Franc natančno opisuje svoje izkušnje v partizanih. Bil je zadolžen za zbiranje hrane, tako da se je udeleževal tudi »rekvizicij«, pri katerih je šlo za ropanje živil na tistih kmetijah, ki so jih odkazali partizanski zaupniki. V eni takih akcij pri Treh kraljih je bil težko ranjen in odpeljan na zdravljenje v partizansko bolnišnico Franja. Po okrevanju in ob koncu vojne je bil s partizani v Tržiču v Italiji, a so se morali umakniti, podobno kot iz Trsta in Gorice. Po vojni se mu je uspelo vpisati na gradbeno fakulteto, vendar ne brez težav, saj so mu očitali brata domobranca. Brat Leon je izginil v povojnih pomorih. Franc je postal inženir, diplomiral je na temo prometne ureditve Kranja, ki je že takrat predvidevala krožišče, kar v pričevanju tudi pokaže. Sodeloval je pri številnih gradbenih projektih, med drugim pri gradnji letališča na Brniku in več mesecev pri obnovi v potresu porušenega Skopja, za kar je bil tudi odlikovan. Hči Jasmina, ki je seznanjena z očetovo življenjsko potjo, pravi, da oče dobro ve, kako so delovali mehanizmi revolucije in nadzora prebivalstva, za katerega domneva, da še vedno obstaja, in s tem tudi strah oziroma previdnost. Zato je marsikaj v pričevanju ostalo tudi nedorečeno.
Tržaški zaliv je bil skozi burno zgodovinsko dogajanje od nekdaj prepihu in tako se je oblikovala tudi usoda tam naseljenih Slovencev. Oddaja Za vedno tu, Slovenci med Krasom in morjem predstavlja kraje ob obali Tržaškega zaliva, kjer že od nekdaj sobivajo Slovenci in Italijani. Ob prikazu zgodovine in sedanjosti išče odgovore na vprašanja kako tržaški Slovenci ohranjajo narodno samobitnost, kaj jih zavezuje, da ohranjajo svoje korenine na tem ozemlju in od kod črpajo moč za negovanje slovenske besede in kulture. Tržaški zaliv je bil skozi zgodovino prizorišče burnih dogodkov in ob tem se je oblikovala tudi usoda tržaških Slovencev, ki so se tradicionalno ukvarjali z ribištvom, vinarstvom in oljkarstvom. Poleg ribiškega muzeja v Križu in Kraške hiše v Repnu je v oddaji predstavljen tudi muzej v Škednju, posvečen krušaricam. Na poti ob obali Tržaškega zaliva od Štivana do Škednja spoznamo zadnjega slovenskega ribiča iz Repna Aleša Grilanca. Marko Tavčar izčrpno opiše življenje in položaj Slovencev v Devinu in Štivanu. Več kot tisočletno tradicijo ribištva, ki je značilna samo za Slovence v teh krajih, predstavijo Franco Cossutta, Bruno Volpi Lisjak in Ladi Gruden. Člana društva Prosekar Alessio Štoka in Miloš Škabar sta med vinarji, ki se lotevajo novih izzivov, Boris Pangerc pa razkaže svoj oljčnik, ki ga obdeluje s posebno ljubeznijo. Scenaristka in režiserka Magda Lapajne, avtor glasbe Aldo Kumar, direktor fotografije Artur Rutar, montažerka Sabina Černe, grafični oblikovalec Robert Kenda, kolorist Tomaž Hajdarevič, zvokovna obdelava Robert Sršen.
V Sloveniji po uradnih podatkih primanjkuje dobrih 9 tisoč najemnih stanovanj. Neuradne ocene so dvakrat do trikrat višje. Vlada je pripravila novelo Stanovanjskega zakona, s katero poskuša "gasiti požar" na tem področju. Pa je pri tem dovolj ambiciozna? Kdaj lahko na tržišču pričakujemo več dostopnih najemnih stanovanj? Kakšne bodo druge predvidene spremembe (pravice najemnikov, upravljanje večstanovanjskih stavb ...)?
Filip Šijanec je perspektiven skladatelj glasbe za film in TV, ki živi in ustvarja v Londonu, kjer je tudi študiral. Sodeluje z najvidnejšimi ustvarjalci, sicer pa se je že v mladosti navdušil za komponiranje, saj je tudi njegov oče Marjan Šijanec skladatelj, pionir algoritemske, elektroakustične in multimedijske glasbe pri nas. V oddaji se bomo spomnili tudi skladatelja Alojza Srebotnjaka ob 10-letnici njegove smrti in spoznali njegovo do zdaj neznano improvizacijo na Tartinijevo temo v izvedbi Zdravka Plešeta, letos namreč mineva 250 let od smrti Giuseppa Tartinija. Urednica in voditeljica oddaje Darja Korez Korenčan.
Ukrepi v šolstvu so neživljenjski, nelogični in pretirani, nemogoče jih je izvajati, opozarjajo številni starši, učitelji in ravnatelji. Zaradi ukrepov bo celo okrnjen učni proces. Kdo bo prevzel odgovornost za posledice? V Velenju odmeva primer, ko je oče pretepel moškega, ki je spolno nadlegoval njegovo 7 let staro hčerko. Očetu grozi denarna in celo zaporna kazen, kaj pa bo s storilcem, ki naj bi že leta nadlegoval otroke? Peš po Sloveniji. Za to se odloča vse več ljudi, od najmlajših do najstarejših. Razlogi so različni: verski, zdravstveni, rekreativni, motivacijski, spoznavni. Vsi pa se strinjajo, da je tak podvig vreden vsakega žulja.
V prvi oddaji nove sezone bomo obrambnega ministra Mateja Tonina povprašali o načrtovanem nakupu vojaške opreme. Analiziramo sporočila letošnjega Blejskega foruma in novega umeščanja Slovenije na mednarodni zemljevid. Pod Objektivom: razmere v Centru za tujce Postojni.
Filmski portret v režiji Jasne Hribernik je poklon slovenskemu avtorju v središču letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica - Vinku Möderndorferju, radikalnemu kritiku slovenske družbe v obdobju »tranzicije«, avtorju mnogih romanov in zbirk kratke proze, socialnemu liriku, dramatiku, izvrstnemu ustvarjalcu za otroke in mlade. S filmom nas pisatelj, avtor več kot 80 knjig in prejemnik visokih nagrad, sprejme v svoj svet. V svoj dom, v svoj čas dneva, ko ustvarja - piše, v sladko srčiko neizbežne samote pisanja. In vendar je pisanje »letenje« kot zapiše v mladinskem romanu Kot v filmu. Kot v filmu, da.
Portret Mile Haugove, dobitnice nagrade vilenica 2020. V filmu, ki dokumentira na poetičen, slikovit način, se razpre poletni dan v vasi Zajačia Dolina v Levicah, na jugu Slovaške, v hiši in vrtu pesnice Mile Haugove, vileniške lavreatke 2020. V njenih spominih, pesmih, trenutku žive in barvite sedanjosti s hčerko in vnukinjama, se izriše življenje in njegova moč. Moč ženske, umetnice, ki je 23 pesniških zbirk na podstati erotične ljubezni ter v širni dimenziji vesoljnega vrta napisala z željo, da bi jih ljudje brali, in se ni, ni uklonila konvenciji. Še vedno je mati matere, hči hčere, kot zapiše v eni od pesmi o praženski Alfi. Mila Haugová je eno najpomembnejših imen sodobne evropske poezije in osrednje ime 35. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki v letošnjem letu za svoj opus prejme nagrado vilenica 2020.
Neveljaven email naslov
