Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tridelni dokumentarni seriji spoznamo ljudstvo Kurij v Keniji, kjer so se ohranile poroke med ženskami in obrezovanje deklic, Khasijev v Indiji, kjer vlada svojevrsten matriarhat, ter skupnost skrajno pravovernih Judov haredi v Izraelu, ki zavračajo sodoben način življenja. Voditeljica Kate Humble razišče položaj in vlogo žensk v teh skupnostih. Spremlja jih pri vsakodnevnih opravilih in spoznava njihove poglede na moške, spolnost, starševstvo, dom. 1. del, Kenija Kate Humble v Keniji odpotuje k ljudstvu Kurija. Zveze Kurijcev so poligamne, posamezen moški ima lahko več žena. Druga posebnost so poroke med ženskami. Kate pa spozna še eno, prepovedano, vendar kljub temu še živo prakso .
V gradu Cmurek ob avstrijski meji domuje v prostorih nekdanje norišnice Muzej norosti. Kraj, ki ga ni, na pol poti med Dunajem in Trstom, je z nenavadnimi zgodbami pritegnil etnologe, literate in glasbene skupine. Pod gradom teče Mura, ki ločuje pokrajini, je obenem meja med narodoma in jezikovna meja. Meje si postavljamo tudi sami: med ’normalnimi’ in drugimi, ki so jim prilepili nalepko ’norosti’, ’motenosti’, ’defektnosti’, ’neprilagojenosti’. Po drugi svetovni vojni je bil v gradu Dom onemoglih, nato Dom za duševno defektne. Ko so enoto Socialno varstvenega zavoda Hrastovec leta 2004 zaprli, oskrbovance pa preselili, je nastala tišina. Sosedje so se začeli zavedati, da so zgodbe gradu, usode varovancev, pripovedi zaposlenih, medicinska oprema ter osebni predmeti, ki so ostali v gradu, pomembna, čeprav težavna dediščina. Posamezniki z obeh strani meje,iz Zavoda Muzej norosti opozarjajo na nedopustnost obstoja totalnih institucij. Naša država je med najbolj institucionaliziranimi državami na svetu, v velikih socialnovarstvenih zavodih prebiva 4000 ljudi. Ti kraji so mitološki kraj slovenske literature. V noveli Smrt pri Mariji Snežni je Drago Jančar osrednji lik povzel po ruskem zdravniku Sergeju Kapralovu, ki se je med obema vojnama naselil v gradu Novi Kinek na Tratah. Tone Partljič v dveh romanih, Grob pri Mariji Snežni in Pri Mariji Snežni zvoni, pronicljivo riše te kraje skozi različne države in režime. Na Tratah je rojen pesnik in igralec Tone Kuntner, tu je odraščal Zlatko Zajc. V študiji Trate vaše in naše mladosti antropologa Rajka Muršiča osrednje mesto zavzema Mladinski klub Trate, Disco Fotogrupe M. Veljal je za najboljši alternativni rock klub v Jugoslaviji. Trate so bile v vseh obdobjih odprte do drugačnih in svobodomiselnih. In to je nit, ki povezuje te le navidezno različne pripovedi. scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović direktor fotografije: Bernard Perme avtorja glasbe: Ana Kravanja in Samo Kutin
Černe je bil rojen v številni kmečki družini v Kozarjah, ki so sedaj že del Ljubljane in jih seka zahodna obvoznica. Imeli so veliko kmetijo, oče pa je bil vse do sredine vojne župan na Dobrovi. Jože zelo slikovito opisuje podrobnosti življenja pred vojno, ki je bilo kljub kmečkemu delo za otroke idilično. Stikov z Ljubljano skoraj niso imeli, edino enkrat jih je oče peljal na ogled novozgrajenega nebotičnika. Vse to prekine vojna. Kozarje z okoliškimi naselji Brdo in Vrhovci so postali eno od žarišč revolucionarnega nasilja. Kot desetletni otrok je bil priča grozljivim prizorom. Z vrstniki je že februarja 1942 videl umorjenega krojača Žaklja na Vrhovci. Umori so sledili, tako je videl pri sedanji gostilni Pečarič ustreljenega Skubica, nato še Martinjaka. Jože je videl in celo prepoznal enega od vosovskih morilcev. Černe se živi spominja tudi tragedije na bližnjem naselju Brdo, ko sta domačina z Vrhovcev julija 1942 ubila pri gradu Bokalce dva sprehajoča italijanska vojaka. Okupatorji so se maščevali s požigom Brda in streljanjem nedolžnih talcev. Partizani so Černetovo kmetijo temeljito oropali, mama se je posebej razjezila, ker so poleg živeža odpeljali tudi porcelanasto posodo. Oče se je pred revolucionarji skrival, po vojni pa so ga zaprli, vendar se je uspel rešiti. Kmetje so bili v času komunistične oblasti odkrito preganjani in obremenjeni z obvezno oddajo. Veliko kmetov je propadlo in tudi Černetovi so morali kmetijo prodati. Umori, prizori nasilja in strah, ki so ga vcepljali zlasti komunisti, so Jožeta kot otroka trajno zaznamovali. Da je kasneje normalno zaživel in si ustvaril družino, mu je veliko pomagala tudi glasba in njegovo pevsko udejstvovanje.
Upoštevajte navodila prisotojnih. Za naše zdravje gre.
Petdeset let Gledališča Glej, najstarejšega neinstitucionalnega gledališča pri nas. Vzponi in padci, večni boj za prostor, in strah pred ukinitvijo, so bile stalnice na poti raziskovanja lastne podobe, ki se je nenehno spreminjala. Od svobodnega eksperimenta, odkrivanja marginalnih tem do produkcijskega centra.
Ruth je lastnica in ustanoviteljica ugledne odvetniške družbe Defoe, ki je specializirana za družinsko pravo. Pri njej sta zaposleni tudi hčerki Hannah in Nina, a Hannah odide h konkurenčni pisarni Noble & Hale. Tam dela privlačen Christie, s katerim se je Hannah zapletla pred leti, tik pred lastno poroko. Med njima je še vedno veliko simpatije in naklonjenosti in Hannahin zakon se znajde na hudi preizkušnji. Pestro dogajanje še dodatno razburka vrnitev očeta Oscarja, ki je družino zapustil pred tridesetimi leti s takratno varuško. scenarij: Abi Morgan režija: Jessica Hobbs v glavnih vlogah: Nicola Walker, Barry Atsma, Stephen Mangan, Annabel Scholey, Anthony Head, Fiona Button, Deborah Findlay, Rudi Dharmalingam
Prvi del nanizanke O opatu in duši v vicah prinaša tipično renesančno samozavest in radoživost, oplemeniteno z ironičnim pogledom na človeško naivnost. Fernando použije prašek, ki ga navidezno ubije in pokopljejo ga kot mrtvega. Opat, ki si deli zemeljske radosti z njegovo ženo, ga iz groba preseli v ječo in mu natvezi, da je zares v vicah… Igrajo: Stane Sever, Mila Kačič, Bert Sotlar, Majda Grbac, Radko Polič in drugi.
Odgovorno vedenje lahko reši življenje. Ostanimo doma!
Avgusta 1969 se je pol milijona ljudi najrazličnejših poklicev z vseh vetrov zbralo pri majhni mlekarski kmetiji na severu države New York. Prišli so poslušat izjemen koncert, a večina je doživela več kot le to: trenutek, ki je njih in ZDA spremenil za vedno ter zapečatil kulturno revolucijo. Dokumentarni film Woodstock ̶ trije dnevi, ki so zaznamovali generacijo v pripovedih udeležencev predstavi zgodbo o političnem in družbenem preobratu, ki je pripeljal do treh zgodovinskih dni, ter o neverjetnih dogodkih, ki so ideale protikulture postavili na preizkušnjo.
Intervju z zdravnico in izjemno poznavalko zgodovine kužnih bolezni v Sloveniji in svetu prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec prihaja v pravem času. To je prvi tovrstni pogovor, posnet na daljavo, kar gostja uvodoma utemeljuje kot nujo zaradi zaščite zdravja in življenja. Kot predstojnica katedre za zgodovino medicine nam podrobno razlaga, kako in od kod se virusi pojavijo in kakšne so njihove značilnosti, ter pojasnjuje, v čem je zdajšnje dogajanje primerljivo z epidemijami v zgodovini. Zadnja kužna bolezen takih razsežnosti je bila španska gripa prod stoletjem, vendar so se izjemno nevarne epidemije širile že v antiki in srednjem veku, ko so zaradi nalezljivih boleni propadali mesta, države in civilizacije. Najhujša je bila nedvomno srednjeveška kuga, ki je pomorila dve tretjini takratnega prebivalstva. Dr. Zvonka Zupanič Slavec v nadaljevanju opisuje razmere na Kitajskem in zlasti v Italiji, ki jih zelo dobro pozna. Opozarja, da je tudi Slovenija zamudila najugodnejši čas za zajezitev epidemije, ko vlada in pristojne ustanove niso prisluhnile opozorilom zdravnikov. Za zdajšnji trenutek, ko je boj proti epidemiji dobro organiziran, pa poudarja, da je treba potisniti v ozadje vsa nasprotja, medijske in politične intrige ter združiti moči in se posvetiti izključno boju proti grozeči nevarnosti, ki žrtev ne izbira. Kljub težkim razmeram, ki se bodo še zaostrile, vidi veliko upanje v solidarnosti in naklonjenosti ljudi, sploh tistih, ki se, od zdravstva in civilne zaščite do politike, borijo v prvih vrstah. Verjame v trdoživost našega naroda, ki je iznajdljiv in solidaren, ko je to najpomembnejše. Poleg zdravstvenih delavcev posebej omenja pomen vseh, ki v teh časih delajo, od delavcev v proizvodnji in trgovcev do duhovnikov in psihoterapevtov, ki so na voljo za duhovno oporo oz. pomoč v stiski.
Odgovorno vedenje lahko reši življenje. Ostanimo doma.
Oddajo bomo posvetili gradnji v lesu, pokazali bomo različne gradnje z lesom. Stanovanje, del katerega je ustvarjalni atelje in leseno hišo mlade družine.
Neveljaven email naslov