Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sproščena srbska komedija s tekočo naracijo in ravno pravšnjo mero črnogorskega priokusa. Đorđe Popović, mlad zdravnik iz Beograda, prejme anonimni klic, naj spozna svojega očeta. Đorđe je do tega trenutka živel v prepričanju, da je njegov oče mrtev, pa vendarle se odločil poiskati svojo identiteto. Odpravi se v Črno goro in mimogrede spozna Lolo, mlado kajterko in hčerko policijskega inšpektorja, ki potuje na Ado Bojano. Leto produkcije: 2017 Država: Srbija, Črna Gora Žanr: komedija Režija: Milan Karadžić Scenarij: Vladimir Djurdjević, Milan Karadžić Igrajo: Slaven Došlo, Milutin Mima Karadžić, Vanja Nenadić, Mladen Nelević, Mira Banjac, Dubravka Drakić
19. marec 2016 štejemo za rojstni dan prve slovenske avtorske oddaje, v kateri predstavljamo slovenske hiše in stanovanja! Do takrat smo lahko podobne prizore gledali le v tujih oddajah, v Ambientih pa o svojih izkušnjah govorijo slovenski lastniki nepremičnin, ter domači strokovnjaki o arhitekturnih, oblikovalskih in drugih dosežkih. Odziv, ki smo ga po naših izkušnjah največkrat izzvali nam je še vedno v pohvalo in navdih: Kaj vse to imamo v Sloveniji?! In nekaj podobnega si bomo mislili tudi tokrat, ko se bomo sprehodili po spominu najlepših, najbolj ekskluzivnih in navdušujočih hiš, ki smo jih do zdaj obiskali. Seveda nismo obiskovali samo velikih, luksuznih hiš na izjemnih lokacijah. Prav nasprotno, vseskozi iščemo majhna stanovanja in garsonjere, kajti ta so pogosto vir izvirne kreativnosti, individualnosti, verjetno pa ravno zaradi izziva omejenega prostora prinašajo številne domiselne rešitve, kako iz majhnega nastane dovolj veliko. Vrtovi predstavljeni v oddaji Ambienti, so kot mavrica: vseh barv in v širokem loku. Lastniki vrtov, ki smo jih obiskali v preteklih oddajah so sami »srčni ljudje«, očitno ima delo z rastlinami in zemljo tak vpliv na človeka. Pokažemo vrtove-najlepše stvaritve človeka in narave.
Slovenski pozdrav DOMA izjemoma nastaja s pomočjo domačih posnetkov, ki jih pošiljajo slovenski glasbeniki. Do sedaj ste nas spremljali iz Begunj, navijali ste za 24 ansamblov nove generacije, ki se potegujejo za nastop na festivalu Slovenska polka in valček. S tem bomo nadaljevali takoj, ko bo to mogoče.
Kino Šiška, nekdaj kino z največjim platnom na Balkanu, danes center urbane kulture, je septembra 2019 beležil 10-letnico nove namenskosti. Vso kompleksnost njegovega delovanja predstavlja dokumentarni film Maje Pavlin. Popelje nas v čas, ko je stavba še služila imenu – v čas kroničnega pomanjkanja ustreznih prostorov za sodobno glasbeno, vizualno in uprizoritveno umetnost, prek negotovosti četrtne skupnosti ob zaprtju kinematografa do odprtja in vzpostavitve osrednje slovenske institucije za urbano ustvarjalnost z najbolje opremljeno koncertno dvorano v tem delu Evrope ... in z ekipo, ki je 10 let gradila prepoznaven karakter tega netipičnega javnega zavoda. Produkcija, ki sodi v kategorijo urbana – od glasbe, plesa do vizualne umetnosti, je pestra. Da pa je tovrstna ustvarjalnost tudi v luči širše slovenske javnosti dobila enakovredno veljavo “ugledni”, z javnimi sredstvi podprti umetnosti, je poskrbel prav Center urbane kulture Kino Šiška. Ta kljub formi javne ustanove ne ubija živosti, spontanosti in nepredvidljivosti urbane scene in v tem pogledu zaseda posebno mesto med javnimi zavodi. Velik izziv pri ustvarjanju filma je bilo vprašanje, kako goro materiala – arhivskega in aktualnega – povezati v smiselno in gledljivo celoto. Kako specifično in kompleksno področje približat gledalcu, ki morda širine in pestrosti urbane ustvarjalnosti ne pozna?
Ekipa oddaje Na lepše je obiskala eno najlepših vasi Zgornje Vipavske doline – srednjeveške Goče, kjer skušajo s povezovanjem mladih vinarjev ter novimi vinskimi potmi vzpostaviti prezrti produkt vinskega turizma. Goče namreč predstavljajo izjemen turističen potencial, še posebej glede na njihovo vpetost med Vipavi in samo osem kilometrov oddaljen kraški Štanjel. Vas, ki predstavlja živi muzej kulture vinarstva na Vipavskem, ima največ kleti na število prebivalcev, pri čemer naj bi bile številne med seboj povezane celo z nekakšnimi podzemnimi hodniki. Na primeru Goč izpostavljamo tudi trsnico v Vrhpolju, največjo tovrstno zadrugo v Sloveniji, ki med drugim vzgaja trte za najboljše francoske in italijanske vinograde in pa produkt biti vinar za en dan, kjer se osebno spozna gospodarja kleti, njegovo filozofijo in način pridelovanja, kar v tujini ni samoumevna izkušnja. Glede na aktualne razmere pa izpostavljamo še turistične vodnike. Slednjim v času kovid pandemije, ki hromi vse turistične tokove, grozi popoln izpad dohodka zaradi odpovedi rezervacij za celotno prihajajočo sezono. Turistični vodniki v turizmu predstavljajo še posebej ranljivo skupino, saj jih večina dela kot samostojni podjetniki. Med drugim je naša ekipa obiskala tudi interpretativne vodnike v Beli krajini.
Novinarji in poznavalci so se odpravili na vse strani Evrope od vzhoda proti zahodu, da bi našli odgovore na vprašanja, odgovore, ki bi jim pomagali razumeti fenomen. Pomagali bi jim ločiti zrno od plev, resnico od mitov ter zagledati resničnost za klišeji. Dokumentarna oddaja raziskuje vprašanja nomadov, ekonomske tranzicije, socialnih problemov, kaznivih dejanj, širitve EU in tranzicijskih ukrepov. Avtorji raziščejo tudi vlogo EU pri stigmatizaciji Romov. Desne stranke v vzhodni in v zahodni Evropi uporabljajo Rome kot orodje pri vzponu na oblast. Kakšen pomen ima mnenje EU v posameznih državah? In, kar je še bolj pomembno, kakšne so njene vrednote?
Odgovorno vedenje lahko reši življenje. Ostanimo doma.
Upoštevajmo navodila pristojnih. In ohranimo človeškost.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. Nocoj bomo navijali in stiskali pesti za Klemna Godca, ki prihaja iz Podpeči. Po izobrazbi je profesor slovenščine in teologije, zaposlen pa je v družinskem podjetju, kjer skrbi za prodajo in marketing. Zanima ga duhovnost in osebna rast, za ostale hobije pa trenutno ni veliko časa, saj mladi očka ves prosti čas preživi z dvema malčkoma, najraje v naravi. Njegov pomočnik bo starejši brat Žiga Godec. En tekmovalec v bitki s časom, dvanajst vprašanj na poti do visoke denarne nagrade, sedem jokerjev za srečo in eno pravilo: ni umika! Le znanje, strategija in sreča vodijo do vrha. A kako na njem ostati?
Slovenija je matična država Krasa in krasoslovnega klasičnega krasa. Skoraj polovica Slovenije je kraške, zato ni presenetljivo, da je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU eno od vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Slovenski krasoslovci celostno razvijajo krasoslovje in povezujejo njegova najpomembnejša področja, kar je temelj za dobro poznavanje in razumevanje kraške dediščine. Pod okriljem Univerze v Novi Gorici izvajajo doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni na svetu in obenem tudi Krasoslovno študijsko središče Unesca. S svojim strokovnim znanjem že desetletja pomagajo razvijati krasoslovje v številnih državah po svetu, na pobudo Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata tudi v avtonomni republiki Ruske federacije, Republiki Altaj. Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija je posnela odpravo in raziskovanje štirih slovenskih krasoslovcev v Altaju v Sibiriji. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v Altaju, natančno proučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, proučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost pa so posvetili tudi vodam, ki oblikujejo kras. Poleg raziskovanja že znanih predelov Altajskega krasa so se odpravili tudi na lov za odkrivanjem novih lokacij. Altaj je mistična dežela s čudovito naravo in redkimi živalskimi vrstami. Nastal je po trku Azijske in Indijske tektonske plošče, ki je povzročil lomljenje in gnetenje tektonskih plošč. Več tisoč barov visok tlak in ekstremno visoke temperature, tudi do 800 stopinj Celzija, so potopljene apnence preoblikovali v novo metamorfno kamnino, marmor. Čeprav se je zakrasevanje v južni Sibiriji začelo mnogo prej kot v Sloveniji, od koder izvira poimenovanje za tako oblikovano kamnito pokrajino, so ga do zdaj le delno opisali. Vrzel v poznavanju altajske geološke zgodovine ozemlja zdaj zapolnjujejo slovenski krasoslovci. Vodstvo univerze v Altaju in Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata je namreč podpisalo sporazum o trajnem in tesnem sodelovanju z raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Tako je njihovo sodelovanje v zadnjih petih letih preraslo v pravo raziskovanje krasa v Republiki Altaj.
V vsaki kulturi je obredje tisto, ki določa, kaj pomeni biti človeški, ki sooblikuje osebnosti in omogoča lažjo pot skozi življenje. Štiridelna dokumentarna serija Nenavadni obredi, posneta s filmskimi snemalnimi tehnikami, gledalcu nazorno in od blizu prikaže očarljive in dih jemajoče obrede z vsega sveta, od japonskih mest do pragozdov Nove Gvineje.
Neveljaven email naslov
