Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z Mirtom Komelom, filozofom in pisateljem se bo Miša Molk pogovarjala o tem, kako nas je izzvalo obdobje koronavirusa, ki nas je fizično oddaljilo in nam vzelo dotik. Nam ta virusni čas daje morda celo več svobode, ker si sami določamo, kje se bomo gibali, kako se bomo gibali, s kom se bomo družili, kdaj bomo delali, če delamo od doma? V takih obdobjih se res zdi, da je svoboda izbire za marsikoga huda preizkušnja.
V 3,8 milijarde let evolucije in naravne selekcije je narava vedno našla način, kako se prilagoditi. Biomimikrija je znanost, ki v naravi išče navdih za izvirne in trajnostne rešitve. Neverjetne zmožnosti živih bitij zdaj pomagajo vse večji skupnosti znanstvenikov, raziskovalcev, inženirjev, oblikovalcev in podjetnikov preoblikovati naš svet. 1.del: Lepljivost Nekatera bitja so iznašla domiselne rešitve za pritrjevanje na različne površine. Spet drugim je uspelo ustvariti tako spolzko površino, da se je ne morejo oprijeti ne umazanija, ne klice, ne kaj drugega. Kaj ko bi se tudi pri razvoju novih lepljivih ali spolzkih snovi zgledovali po živi naravi? Vedno več znanstvenikov, inženirjev in podjetnikov z vsega sveta črpa navdih iz narave. Z njimi se bo v tej oddaji srečala Kalina Raskin.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. Tekmovalec, ki se bo tokrat podal v bitko z Jokerjem, je Tomaž Stajnar iz Kranja. Taborništvo je pomemben del njegovega življenja. Bil je aktiven tabornik, načelnik Zveze tabornikov Slovenije in član Svetovne skavtske organizacije. Aktiven je tudi v Civilni zaščiti, njegova ekipa trenutno postavlja poljsko bolnišnico. Rad ima glasbo, igra kitaro in pleše sving in bugivugi. Za uspeh v Jokerju mu bo v pomoč dolgoletni prijatelj, tudi tabornik, Igor Majcen. En tekmovalec v bitki s časom, dvanajst vprašanj na poti do visoke denarne nagrade, sedem jokerjev za srečo in eno pravilo: ni umika! Le znanje, strategija in sreča vodijo do vrha. A kako na njem ostati?
Mlada odvetnica Tony po nesreči na smučanju okreva v rehabilitacijskem centru, povsem odvisna od zdravstvenega osebja. Pod vplivom sredstev proti bolečinam začne premišljevati o svojem uničujočem razmerju z zapeljivim Georgiem. Misli ji odtavajo v različna časovna obdobja njune ljubezni, od strastnih začetkov, glamurozne poroke in prve nosečnosti do težav z drogami, pomanjkanjem denarja in dvomov o resnični Georgievi predanosti njuni romanci. Toda težavno sprejemanje resnice je šele začetek Tonyjinega celjenja ranjene duše, ki je iz opojnih omam brezmejne ljubezni padla v temačne sence skrbi, dvomov in izdaje. Leto produkcije: 2015 Država: Francija Žanr: romantična drama Režija: Maïwenn Scenarij: Etienne Comar, Maïwenn Igrajo: Vincent Cassel, Ludovic Berthillot, Louis Garrel, Emmanuelle Bercot, Félix Bossuet, Isild Le Besco
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
okumentarni film Železne stopinje je poklon trdoživim predstavnikom in vsem pripadnikom težkometalne glasbe. Ta zvrst glasbe je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja pustila neizbrisen pečat na slovenski glasbeni sceni. Heavy metal je v Sloveniji v času svojega obstoja ves čas kljuboval nekonstruktivni kritiki in podcenjevanju. Zahvaljujoč neomajni vztrajnosti, neukrotljivi energiji, ob tem pa miroljubni ideologiji in čvrsti hrbtenici, je težkometalni subkulturi uspelo prerasti omejitve političnega sistema, časa in prostora in tako postati del kulturne, pa tudi družbenopolitične zgodovine naroda. Avtorji filma želijo skozi pričanja glavnih tedanjih predstavnikov slovenskega heavy metala ovekovečiti duh tega obdobja slovenske glasbe za prihodnje generacije, hkrati pa tem izjemnim glasbenikom in njihovi publiki dati dolžno priznanje, ki so ga v času svojega glasbenega obstoja le redko dobili.
Stefan Zweig (1881–1942), avstrijski pisatelj, humanist in pacifist, je pri svojih petdesetih letih dosegel svetovno slavo, potem pa je zaradi vzpona nacionalsocializma in antisemitizma leta 1934 emigriral v London. Nato je nekaj časa živel v New Yorku, kjer se ni mogel ustaliti, zato sta z drugo ženo odpotovala v Južno Ameriko, kjer se sta nastanila v bližini Ria de Janeira. Zweig je bil razočaran nad razpadajočo Evropo, obupan nad prijatelji ter razklan med prvo in drugo ženo. Imel je slabo vest, ker je pobegnil iz domovine, kar je na koncu pripeljalo do tega, da sta z ženo naredila samomor, Stefan pa je postal svojevrstna ikona 20. stoletja. Njegova brazilska hiša je danes urejena v muzej. scenarij: Maria Schrader, Jan Schomburg režija: Maria Schrader v glavnih vlogah: Josef Hader, Barbara Sukowa, Aenne Schwarz, Matthias Brandt, Charly Buebner
Tajda, Katarina in Danaja so alpinistične navdušenke, ki jih poleg ljubezni do gora druži tudi prijateljstvo. Zaradi skupne želje po pogostejših ženskih navezah se odločijo obiskati muzej in raziskati zgodovino ženskega alpinizma, kjer spoznajo Marijo Štremfelj, ki jim svetuje pri izbiri smeri ter jih popelje skozi svojo alpinistično kariero. Vzpon jih še bolj poveže, saj se skupaj spopadajo z novimi izzivi in nepredvidljivimi zapleti.
Slovenski gozdovi so narodovo naravno bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje rodove. Zato so ujme, ki so v zadnjem desetletju prizadele gozd v Sloveniji, resno opozorilo, da bodo prilagoditve v gozdnih sestojih nujne. Gozdarska stroka vodi raziskave, ki dajejo že prve odgovore na vprašanja, kako pomagati gozdu v njegovem prilagajanju neizogibnim spremembam temperature in vlažnosti, močnim vetrovom in vodnim ujmam. Oddaja predstavi projekt LIFEGENMON, v katerem strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije spremljajo genetsko raznolikost jelke in bukve in ugotavljajo, kako to pestrost ohraniti in uporabiti v prid gozdu. V prihodnosti bo predvsem bukev, kraljica slovenskega gozda, nadomestila občutljivo smreko na rastiščih, kjer je z gotovostjo pričakovati ostrejše razmere zaradi sprememb podnebja.
Skozi tretji del serije Geopark Karavanke nas vodijo kolesarji. Območje parka v Sloveniji odlikujejo lepe hribovske kolesarske transverzale, v avstrijskem delu geoparka pa še posebno gosto omrežje urejenih kolesarskih poti z delom mednarodne Dravske kolesarske poti. Legendarna Peca je osrednji gorski vrh geoparka: geološko in botanično nadvse zanimiva in prevrtana z rudniškimi rovi skoraj do samega vrha, kraljuje nad Podjuno in se prek nje spogleduje z visokim Obirjem ali Ojstrcem. Med obema je geološko nadvse zanimivo območje Železne Kaple. Tu je tudi osrednje informativni središče Geoparka Karavanke. V osrčju Obirja pa so rudarji, iščoč svinčeve rudne žile, pred 150 leti naleteli na kraške jame. Šele dobrih sto let zatem so te male, a prelestne dvorane bile odprte obiskovalcem. Izpod gora nas popelje reka Drava in sledeč ji poiščejo kolesarji še en zaklad geoparka – svetovno znani mineral dravit.
Animirani film, posnet v tehniki zaustavljenih gibov (stop-motion), ki je bil leta 2016 nominiran tako za oskarja kot za zlati globus. Michael, strokovnjak za odnose s strankami, ima povsem običajno življenje, ženo in sina, ni pa zmožen globljega odnosa do sočloveka oziroma do ljudi, ki ga obkrožajo. Njegova neobčutljivost in pomanjkanje navdušenja ter volje delajo njegovo življenje monotono in povsem predvidljivo rutinsko. Zadeve se spremenijo, ko se Michael odpravi na službeno potovanje, na katerem v hotelu sreča živahno in energično žensko, ki mu počasi zleze pod kožo in postaja zdravilo za njegov negativni pogled na življenje. Bo to srečanje za vselej spremenilo njegovo vsakdanje življenje?
V Mariboru leta 1933 rojena hčerka s Primorske priseljenih staršev, obeh vnetih Sokolov, kot deklica med vojno doživi izgnanstvo družine v Bosno in Srbijo. Njena poznejša življenjska pot je tesno povezana z mariborskim gledališčem. Majda Emeršič je bila rojena v Mariboru leta 1933. Tako mamina kot očetova družina sta pribežali v Maribor s Primorske, ko je po koncu prve svetovne vojne pripadla Italiji. Majdina mama Mira Pipan in oče Ivan Živic, ki je imel v Mariboru gradbeno podjetje, sta bila med najbolj aktivnimi člani mariborskega in ruškega Sokola. Okupacija leta 1941 je družini prinesla ponovno izseljeništvo, tokrat v Bosno in v Srbijo, kjer je Majda z mamo, nonotom in nono Pipan ter mnogimi drugimi slovenskimi izgnanci preživela štiri vojna leta. Oče Ivan Živic je med vojno umrl v nacističnem delovnem taborišču v Nemčiji. Po vrnitvi v Maribor je Majda končala gimnazijo in študij na ljubljanski Pedagoški akademiji. Ves čas je bila tudi igralka v gledališki skupini v Rušah. Učila je na osnovnih in srednjih šolah v Rušah, v Selnici in pozneje v Mariboru. Dijake mariborske Avtomehanske šole je tako močno navdušila za gledališče, da so postali vneti obiskovalci predstav.
Neveljaven email naslov
