Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Tarči razkrivamo ozadja naročanja in nakupov zaščitne opreme. Kdo služi, kaj kupuje in kdo bo odgovarjal za trošenje davkoplačevalskega denarja za neustrezno opremo? Zakaj država kupuje preko posrednikov in ne od proizvajalcev?
Horowitz v Moskvi je del serije, posvečene zvezdnim glasbenim dogodkom, ki so zajeli ves svet in ostali nepozabni do danes - z ganljivimi intervjuji današnjih umetnikov, zvezdnikov in očividcev. Ustvarjalci predstavljajo nepozabne čustvene trenutke enega največjih romantičnih pianistov na svetu na eni strani in publike na drugi, ko se je Horowitz po 60 letih odsotnosti prvič vrnil v svojo domovino Rusijo. Pravijo, da je bil to njegov najbolj veličastni koncert s skrbno izbranim, zelo zahtevnim programom Scarlattija, Mozarta, Rachmaninova, Skrjabina, Schuberta, Liszta in Chopina. Ta veličastni trenutek osvetlujejo tudi pogovori s Petrom Gelbom, Martho Argerich, Daniilom Trifonovom, Sophie Pacini, Tatjano Komarovo in Alino Kudelevic.
Cikel vsebin o Ivanu Cankarju. Tudi za letošnje maturante. TV-priredbe gledaliških predstav Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci, dokumentarni film Lepa Vida ali film o hrepenenju, dokumentarni film Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja,
Dokumentarni film FERI o Feriju Lainščku, enem najplodovitejših in priznanih slovenskih književnikov. V ospredje postavlja bistvo njegove ustvarjalnosti, ki jo zaznamujejo predanost ljubezni, panonska pokrajina z reko Muro, prijateljstvo z Romi, prepletanje magičnega in realnega sveta ter vztrajno iskanje odgovorov na temeljna bivanjska vprašanja. V filmu so posamezni izseki iz njegovega življenja povezani z ustvarjanjem pesmi o demonih. Kot se sprašuje Feri: Kam šli so demoni, in kdo se tam vroče golote dotika. Zato so prikazani tako pohodi v fantazijski svet, v katerem vladajo magična bitja noči in usodna ruleta, kot osamljenost ustvarjalca, ki jo prekinjajo srečanja s prijatelji, postavljanje kipa sove na domačem vrtu, obisk romskega naselja, pripovedovanje zgodb, ribarjenje ob Muri, sprehodi po ravnici, obujanje spominov na otroštvo in koncert s pevko Ditko, s katero Feri v zadnjem obdobju intenzivno sodeluje. Ditka nazadnje zapoje uglasbeno pesem Demoni. Toda ali so bili s tem demoni, s katerimi se je spopadal pesnik, za vedno premagani, ali pa se bo kolo rulete znova zavrtelo, ko bo ustvarjal novo delo. Dokumentarni film Feri je plod avtorskega sodelovanja med scenaristko Cvetko Bevc, režiserjem Primožem Meškom in direktorjem fotografije Andrejem Lupincem.
Skupina gimnazijcev iz Krškega se, pod pokroviteljstvom svojega gorniškega mentorja Mateja Mlakarja, odloči za klasičen gorniški vzpon v visokogorju. Med vzponom na dvatisočaka, preizkušajo svoj avanturistični duh, prevzemajo odgovornost, premikajo lastne meje, si drznejo in zmorejo hkrati pa tudi spoznavajo smisel svojega cilja. Med ekipo in mentorjem se utrjuje iskreno prijateljstvo ter Naveza, ki poleg preživete izkušnje ter širjenja obzorij marsikomu prinaša tudi nove začetke.
Dokumentarni film Rešeni pred izumrtjem z zgodbami o živalskih vrstah, ki nam jih je v Evropi uspelo rešiti pred izumrtjem. Narava v Evropi je v nevarnosti. Številne rastline in živali so na robu izumrtja. Čeprav smo ljudje pogosto brezbrižni do drugih bitij, vendar lahko pokažemo tudi srečne zgodbe. Na Irskem že več kot deset let znova naseljujejo rjavega škarnika. Romuni so uspešno zavarovali grško kornjačo. V osrednjo Italijo se vračajo italijanski volkovi. V Sloveniji že imamo prve rezultate ponovno naseljenih risov. A to še zdaleč ni vse. O tem, kako lahko ljudje pomagamo živalim, v oddaji mednarodne produkcije Rešeni pred izumrtjem. Rešeni pred izumrtjem je dokumentarni film mednarodne produkcije osmih evropskih nacionalnih televizij. Sodelovali smo scenaristi, režiserji in snemalci iz Irske, Škotske, Španije, Švice, Italije, Nizozemske, Romunije in Slovenije. Odločili smo se, da evropskim gledalcem pokažemo, kako je s trudom, odločnostjo in inovativnostjo krivuljo izginjanja naravnega okolja v Evropi mogoče navzgor obrniti.
V Mariboru leta 1933 rojena hčerka s Primorske priseljenih staršev, obeh vnetih Sokolov, kot deklica med vojno doživi izgnanstvo družine v Bosno in Srbijo. Njena poznejša življenjska pot je tesno povezana z mariborskim gledališčem. Majda Emeršič je bila rojena v Mariboru leta 1933. Tako mamina kot očetova družina sta pribežali v Maribor s Primorske, ko je po koncu prve svetovne vojne pripadla Italiji. Majdina mama Mira Pipan in oče Ivan Živic, ki je imel v Mariboru gradbeno podjetje, sta bila med najbolj aktivnimi člani mariborskega in ruškega Sokola. Okupacija leta 1941 je družini prinesla ponovno izseljeništvo, tokrat v Bosno in v Srbijo, kjer je Majda z mamo, nonotom in nono Pipan ter mnogimi drugimi slovenskimi izgnanci preživela štiri vojna leta. Oče Ivan Živic je med vojno umrl v nacističnem delovnem taborišču v Nemčiji. Po vrnitvi v Maribor je Majda končala gimnazijo in študij na ljubljanski Pedagoški akademiji. Ves čas je bila tudi igralka v gledališki skupini v Rušah. Učila je na osnovnih in srednjih šolah v Rušah, v Selnici in pozneje v Mariboru. Dijake mariborske Avtomehanske šole je tako močno navdušila za gledališče, da so postali vneti obiskovalci predstav. Leta 1968 je direktor mariborske Drame, režiser Branko Gombač, Majdo Emeršič povabil v službo v Slovensko narodno gledališče v Mariboru. Obdobje v mariborskem teatru, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja doživljalo enega svojih vrhuncev, takrat se je rodilo tudi Borštnikovo srečanje, je Majdo Emeršič za vse življenje povezalo z vrsto izjemnih igralk.
Kaj se dogaja v domovih za starejše, zakaj se v nekaterih okužba nezadržno širi in zakaj obolelih ne zdravijo v bolnišnici? Kakšno škodo bodo utrpeli bolniki, ker se bodo čakalne dobe še podaljšale, kako namerava zdravstvo reševati ta problem? V izrednih razmerah so na udaru človekove pravice. Kako pretehtati pravice posameznika nasproti pravicam skupnosti?
Julij je mlad nadobuden gornik, ki si želi svoje znanje gorništva nadgraditi v alpinizmu. Pod mentorstvom vrhunskega alpinista, izkušenega strokovnega učitelja in vodnika po visokogorju, Andreja Štremflja, se po intenzivnem teoretičnem in praktičnem usposabljanju, odpravi na alpinistični vzpon preko Triglavske severne stene. Med njunim vzponom se na preizkus postavi varnost, adrenalin, vztrajnost, strah, osredotočenost in navsezadnje tudi partnersko zaupanje, ki med alpinistoma zgradi posebno Navezo.
V oddaji analiziramo dogajanje, povezano z epidemijo novega koronavirusa, od vladnih ukrepov do posledic, ki jih bo kriza prinesla gospodarstvu in državljanom. Kako uspešni bodo megapaketi? So politiki pri pripravi ukrepov za blažitev krize koga pozabili? Si bomo letos lahko privoščili dopust in kje? In kaj je o časih, ki jih živimo povedal že Srečko Kosovel?
Znanstveniki so potrdili – holocena, geološke dobe, ki je trajala zadnjih 12 tisoč let, je konec. Stopili smo v antropocen, obdobje, v katerem delovanje človeka odločneje spreminja Zemljo kot vsi naravni procesi skupaj. Dokumentarni film – nastajal je v dvajsetih državah na šestih celinah – odlikujejo izjemni posnetki neverjetnih človekovih pokrajin.
Dokumentarni film je intimen portret izjemno nadarjene britanske glasbenice in avtorice besedil Amy Winehouse. Družinski arhivski posnetki ponujajo vpogled v življenje najstnice, ki je že zgodaj razkrila svoj talent. Dokumentarni film spomni na njen svetovni uspeh, a tudi, kako jo je pogoltnila odvisnost od mamil in alkohola, ki jo je na koncu pogubila. Poleg oskarja za najboljši celovečerni dokumentarec je film prejel še izjemnih 50 nagrad in bil nominiran za še 40 drugih.
Neveljaven email naslov
