Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pod ljubečim, a trdnim vodstvom dolgoletnega navdušenca je kultna skupina Laibach na presenečenje vsega sveta postala prvi tuji rock bend, ki je kadarkoli nastopil v Severni Koreji. Ob srečanju s strogo ideologijo in kulturnimi razlikami se skupina le s težavo prebija skozi šivankino uho cenzure, preden jo spustijo pred občinstvo, ki se še nikoli ni soočilo z alternativnim rokenrolom. Medtem na mejo med obema Korejama postavljajo propagandne zvočnike in odštevanje do začetka vojne se začne. Hribi oživijo … z zvoki glasbe.
V Košnikovi gostilni so dobili odlično priložnost pevski zbori, ansambli, folklorne skupine, ljudski godci in tisti, ki so negovali ljudske običaje, šege in navade. Gledalci so spoznavali noše, verovanja, plese, ustno izročilo, kulinariko, stavbarsko, gospodarsko in prometno dediščino. V njej je sodelovala vrsta slovenskih igralcev, med njimi Vera Perova kot Košnikova žena Neža, Dare Ulaga kot njegov prijatelj Martin, Ivo Ban, Dušan Škedl, Milan Kalan, Polona Vetrih, Marijana Brecelj, France Trefalt, Ferdo Medved, Franc Markovčič in številni drugi. V tokratni oddaji Košnik med vožnjo z zapravljivčkom opazi pobeglega labradorca. Vzame ga k sebi in pripelje domov. Žena Neža je zelo jezna, ker je prepričana, da ima pes bolhe. Medtem, ko se z ženo prepirata, se veselica v gostilni že zdavnaj začne. Avseniki igrajo eno za drugo, vsi pa čakajo Janeza. Končno le pride in to z Nežo. Najbrž sta s seboj prinesla tudi kaj živega, saj se na koncu praska že vsa družba. Avtor: Mito Trefalt Režija: Metka Leskovšek
Že njegov prapraprapraded je bil čevljar, Tomaš Bata pa je postal pravi svetovni podjetnik, ki je delo priskrbel milijonom ljudi. Tako je leta 1938 podjetje imelo kar 4300 trgovin s čevlji, 17 tovarn in 65.000 zaposlenih povsod po svetu. Bilo je prvo, ki je proizvodnjo selilo v kraje, kjer je bila delovna sila cenejša. Češko-francoski dokumentarni film razkrije presenetljivo in razburkano zgodbo članov družine in še danes pomembnega podjetja, ki ostaja sedmi največji proizvajalec čevljev na svetu
Nominiranec za oskarja za najboljši tuji film leta 2016. Danski poveljnik Claus Pedersen je na misiji v Afganistanu. Njegova mlada žena Maria na Danskem skrbi za dom in tri otroke. Med neko rutinsko nalogo se Pedersenov vojaški vod znajde v navzkrižnem ognju. Da bi rešil hudo ranjenega vojaka, poveljnik prekrši vojaški protokol, a njegova odločitev ima usodne posledice tako za tamkajšnje civiliste kot zanj in za njegovo družino. Leto produkcije: 2015 Država: Danska, Francija Žanr: vojna drama Režija: Tobias Lindholm Scenarij: Tobias Lindholm Igrajo: Pilou Asbaek, Tuva Novotny, Søren Malling, Dar Salim
Slovenska avtorska oddaja, ki odpira vrata v hiše in stanovanja, slikovite vrtove, razkriva objekte, ki so zanimivi zaradi svoje domiselne zasnove. Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija in finančno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije in namenili smo jo spodbujanju trajnostne gradnje z lesom. Les kot konstrukcijski gradbeni material smo v eni prejšnjih oddaj že dobro spoznali, tokrat pa se posvetimo še opremi interijera z lesom in lesenim dodatkom za dom.
Banksters je mednarodna novinarska preiskava skorumpiranosti ene največjih finančnih institucij na svetu. Nagrajena dokumentarna oddaja razkriva, kako je HSBC več let pral denar mehiških mamilarskih kartelov, omogočal podjetjem utajo davkov in sploh skrbel za kroženje tako imenovanega umazanega denarja po svetu.
Komedija. Babica je na moč mladostna gospa, ki noče živeti v domu za ostarele. Kot štoparka se pridruži mlademu nepridipravu - saksofonistu, ki s starim razmajanim mercedesom (z verjetno ukradenimi registrskimi tablicami) vozi nekam proti jugu - na morje. Pridruži se jima čedno dekle, ki skoraj usodno vpliva na neodgovornega mladeniča. Odnosi se vse bolj zapletjao, toda ko babica v igralnici priigra kup denarja, bodo napetosti kmalu zglajene in pot na jug bo še bolj na široko odprta.
Izjemna življenjska zgodba Iga Sajovica, ki je 10 let preživel v komunističnih zaporih, od tega leto v samici in 6 let na Golem otoku sodi med tiste, ki jih ne smete zamuditi. Kot sam pravi se je v svojem 92. letu odločil, da pove kar je doživel: »V opozorilo tistim našim mladeničem, raznim mesecem in tem podobnim znakom, da naj ne zaidejo v komunizem, ker to ni eksistenca! Eksistenca ni socializem, kot ga oni programirajo.« Sajovic, ki izvira iz premožne meščanske družine je človek številnih darov, ki ga leta zapora in preganjanja niso oropala osebne svobode in življenjskega optimizma. Pa tudi ne podjetniškega duha, saj od malega raziskuje in odkriva in je sedaj uveljavljen izumitelj s številnimi priznanimi patenti. Po poklicu je strojni inženir in pionir na področju proučevanja vode. A še prej je doživel srečno otroštvo, ki ga je prekinila vojna. Živeli so razpeti med Ljubljano in Beogradom. V Beogradu je Igo obiskoval gimnazijo, bil pa je tudi gojenec Marijanišča, od kjer se spominja Alojzija Grozdeta, ki ga opiše kot zelo umirjenega in uglajenega. »Tudi korak njegov je bil tak, kako bi rekel, žametast in premišljen,« pove Igo. Iz beograjskih šolskih klopi so ga leta 1944 skupaj s sošolci novi oblastniki poslali na Sremsko fronto, kjer jih je večina padlo zato Igo zatrjuje, da je Tito zanj največji morilec srbske mladine. Kot partizan je prišel v Slovenijo in želel zaživeti normalno življenje. A ga je režim kmalu strpal v zapor zaradi pomoči srbskim prijateljem, ki so želeli zbežati iz komunistične Jugoslavije. Šest let je bil zaprt in pozneje še štiri – na Golem otoku, kjer ga je reševalo njegovo znanje. Prav zaradi želje po mednarodnem sodelovanju si je nakopal obtožbe češ da vohuni za zahod, kar je bil plod paranoične domišljije režima, ki je povsod videl sovražnike. Posebej zanimiv je tisti del pričevanja, ko Sajovic pojasni kako se je duhovno in psihično spopadel s samico, kjer je bil zaprt skoraj leto dni. Igo je svojega očeta, Edmunda Kavčiča, izgubil že zelo zgodaj. Oče je bil znanstvenik in po besedah Iga, gotovo eden največjih poznavalcev zdravilnih rastlin, saj je preživel 7 let na Kitajskem ravno zaradi proučevanje le-teh. Recepture so še danes zapisane v rokopisni knjigi v obliki številk v stolpcih, ki je pa nihče ne zna razvozlati. Igo se spominja, da je bil oče zaveden Slovenec, Sokol, in celo predsednik Avto kluba v Sloveniji. Avto so imeli pri hiši že od leta 1914 in oče je tudi obvladoval tovarno kot trgovino Alko, kjer se je ukvarjal z destiliranjem. Po njegovi smrti je bil Alko kmalu nacionaliziran, zato je mati odšla delat v Beograd, kjer je po moževem receptu že takrat delala izdelke iz soje, ki so bili primerni za diabetike. Pričevanje Iga Sajovica ponuja natančen vpogled v najbolj kritično obdobje naše zgodovine.
V Tarči - odzivi na razkritja glede izbire dobaviteljev zaščitne opreme v zadnji oddaji, kaj o posredovanju pravijo politiki in fukcionarji, bodo tokrat pristojni stopili pred kamere in pojasnili svojo vlogo pri postopkih naročanja in nakupov. V Točki preloma o posledicah korona virusa za gospodarsto, kako zajeziti pandemijo in hkrati preprečiti gospodarski in finančni zlom, je sproščanje omejevalnih ukrepov v Sloveniji ustrezno ali prepočasno, pa tudi o prihodnosti telemedicine v Sloveniji.
Tokrat bo gost oddaje Intervju ekonomist in profesor Jože P. Damijan, teme pogovora pa vprašanja: kakšen bo svet po koncu krize. Bo gospodarstvo oživelo? Bodo delovna mesta? Ali vlade in centralne banke delajo dovolj za preprečitev globoke recesije? Kako bo pandemija spremenila politično in gospodarsko ureditev Evrope in sveta? Kakšna bo v prihodnje vloga države? Bomo sedanje priložnosti izkoristili za ukrepe na področju varstva okolja? S profesorjem Damijanom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Enojajčna dvojčka Erik in Adam sta se pred petnajstimi leti neprijateljsko razšla. Erik je deskar, ki živi v prikolici. Nekega dne ostane brez vsega in obišče brata Adama, ki si je medtem ustvaril družino in živi z ženo Ingrid, najstniško hčerko Karin in posvojenim sinom Frederikom. Med bratoma in Ingrid se vname prepir, ki se tragično konča. Adam umre in obupana Ingrid prepriča Erika, da prevzame Adamovo identiteto. 1. del: Erik in Adam sta brata dvojčka. Erik še vedno živi za deskanje, Adam pa se je ustalil in z ženo vodi uspešno turistično podjetje na Lofotih. Ko Erik z avtodomom doživi nesrečo, se zateče k Adamu, vendar so stare razprtije med bratoma še žive in Adam ga ne sprejme odprtih rok. Med pretepom, v katerega se vmeša tudi Adamova žena Ingrid, Adam izgubi življenje, policija pa njegovo truplo zamenja za Erika. scenarij: Kristoffer Metcalfe, Anne Elvedal, Sofia Lersol Lund, Vegard, Steiro Amundsen režija: Erika Calmeyer, Kristoffer Metcalfe v glavnih vlogah: Kristofer Hivju, Rebekka Nystabakk, Mathilde Holtedahl Cuhra, Funnar Eiriksson, Nanna Blondell, Vebjørn Enger, Sigrid Erdal, Ellen Birgitte Winther
Neveljaven email naslov
