Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mlada Avstralca indijskih korenin se približujeta tridesetemu letu starosti. Običaji njunih staršev jima narekujejo poroko, kajti zaradi samskega življenja po tridesetem bi lahko dobila nalepko, da sta pokvarjeno blago, kar bi družini osramotilo. Dekle in fant, ki si zase želita poroko iz ljubezni, pospešeno, že kar živčno iščeta partnerja tudi po spletu, pomagata si z astrologijo, eden izmed njiju pristane celo na možnost dogovorjene poroke. Dokumentarna oddaja je živopisen, mestoma humoren prikaz trka sodobnosti in tradicije.
V oddaji Osmi dan bomo videli, kako je pandemija koronavirusa razgalila ranljivost filmske industrije v svetu in pri nas v času, ko televizije in spletni ponudniki avdiovizualnih vsebin podirajo rekorde gledanosti, in kakšni so ukrepi različnih držav za pomoč filmskemu in AV sektorju. Kaj nam trenutno še vedno prazne Benetke govorijo o zgodovini izmenjevanj obdobij razcveta in kriz, tudi tistih, ki so jih povzročile epidemije in z mednarodno ekipo projekta Časovni stroj smo odkrivali zgodovinske plasti Benetk. Kako pandemijo preživljajo priznani slovenski umetniki v tujini: hornist Andrej Žust v Berlinu, mezzosopranistka Monika Bohinec na Dunaju in skladatelj Filip Šijanec v Londonu. Pa še o požigu Narodnega doma v Trstu v novem stripu Zorana Smiljanića in makedonskem dokumentarcu Dežela medu Ljubomira Stefanova in Tamare Kotevske, ki je Makedoniji prinesel dve nominaciji za oskarja. Voditeljica: Melita Kontrec
V filmu odkrivamo življenje in konec, nevreden velikega pisatelja, umetnika, Kurenta, Ivana Cankarja. Ko se oglasi njegov genij, so ljudje preprosto očarani. Film nam skozi pripovedko Kurent prikaže bistvene elemente Cankarjeve literature. Zgodbo o njegovem delu in življenju nam pripovedujejo poznavalci izjemnega opusa osrednjega slovenskega pisatelja. Posebnost filma so tudi animirane sekvence, ki prikazujejo čas pred I. svetovno vojno in takoj po njej, ko se pisateljevo razburkano življenje tudi konča, njegova smrt pa še vedno ostaja nepojasnjena. Dokumentarna filmska pripoved je nastala na podlagi scenarija Matjaža Pikala, režiser pa je avtor sicer številnih dokumentarnih filmov Dušan Moravec.
Drama. Starši šestletnega dečka, ki obiskuje plavalni tečaj, privlačnega plavalnega učitelja obdolžijo spolnega nadlegovanja otroka, čeprav za to ni nobenih dokazov. Ravnanje staršev še spodbujajo splošno prepričanje v družbi in zapisi na medmrežju. Postopoma se razkrije, da ne gre za film o pedofiliji, temveč za razmišljanje o zablodah odraslih, nesamozavestnih posameznikov, staršev, ki se ne znajdejo v sodobni družbi, prepredeni s spletnimi lažmi in pretiravanjem. V sodobni brazilski družbi se širijo nepreverjene obtožbe, zaradi katerih trpijo številni ljudje. Ob drami se ponuja primerjava s filmom Thomasa Vinterberga Lov, ki predstavlja zelo sorodno tematiko, vendar na čisto drugačen način. AOS TEUS OLHOS / LIQUID TRUTH / BRAZILIJA / 2017 Režija: Carolina Jabor / Scenarij: Lucas Paraizo, Josep Maria Miró (gledališka igra) / Igrajo: Daniel de Oliveira, Marco Ricca, Malu Galli, Stella Rabello, Gustavo Falcão, Luisa Arraes, Luiz Felipe Mello in drugi.
Gost tokratnega Profila je Arjan Pregl, slikar, ilustrator in pisatelj, predvsem pa družbeno angažiran ustvarjalec. Voditeljica: Teja Kunst Drozg
Čutna, vizualno razkošna ljubezenska zgodba in obratov poln triler korejskega mojstra Parka Chan-wooka, znanega po filmu Stari. Koreja, trideseta leta minulega stoletja, obdobje japonske okupacije. Lepa japonska dedinja Hideko živi v podeželskem dvorcu v primežu svojega izprijenega strica. K hiši pride nova služkinja, Korejka Sookee, ki je vse kaj drugega kot to, za kar se izdaja. Sookee je prevarantka v službi sleparja, ki se nameni Hideko zmamiti v poroko, nato pa jo oropati in zapreti v norišnico. Toda med Sookee in Hideko preskoči iskrica, ki zgodbo zaplete v tesen vozel spletk, neslutenih prevar in osebnih izdaj. Leto produkcije: 2016 Država: Južna Koreja Žanr: kriminalna drama Režija: Park Chan-wook Scenarij: Chung Seo-kyung in Park Chan-wook po romanu Sarah Waters Igrajo: Kim Min-hee, Kim Tae-ri, Ha Jung-woo, Cho Jin-woong, Kim Hae-suk
BBC se je leta 2018 lotil izjemnega družbenega poskusa. Razvil je telefonsko aplikacijo ter s pomočjo skoraj 30.000 prostovoljcev, ki so mu zaupali svoje osebne podatke in podatke o 24-urnem gibanju ter srečevanju z drugimi ljudmi, tudi matematični model o zelo verjetni in žal precej smrtonosni širitvi potencialne nove virusne epidemije. Oddaja med drugim ponuja vpogled v zgodovino svetovnih pandemij ter poudari ključen pomen razvoja cepiv in prepoznave t. i. družbenih in bioloških superprenašalcev okužbe.
Vaščana in prijatelja Marjana Premrla in Jožeta Piženta druži pesem, kar bomo v pričevanju tudi slišali. Doma sta iz Šembida, sedaj Podnanosa, slikovite primorske vasi ob vstopu v Vipavsko dolino. Marjan Premrl izhaja iz zavedne slovenske družine, ki ji vojni čas ni prizanašal. Njegov brat je bil poznejši narodni heroj Janko Premrl Vojko, ki naj bi padel v spopadu z italijanskim okupatorjem, a Marjan bo v pričevanju razkril družinsko vedenje o Vojkovi smrti, ki pravi, da ni bil pokončan od sovražne, ampak od partizanske krogle. Delovanje med ljudmi priljubljenega Janka Premrla je temeljilo na primorskem antifašizmu brez ideoloških primesi, kar pa komunističnim komisarjem, ki so prišli na Primorsko iz Ljubljane ni bilo po godu. Na Janka Premrla so Italijani razpisali visoko nagrado, požgali so jim družinsko hišo, starše zaprli in tudi Marjan je bil kot dijak deležen tepeža in zasliševanja italijanske policije v Gorici. Ob koncu vojne je žrtev umikajočih četnikov postala še Marjanova sestra. Premrl bo v pričevanju obudil tudi spomin na svojega strica, duhovnika in skladatelja Stanka Premrla, ki je najbolj znan kot avtor glasbe za slovensko himno. Pričevanju Premrla se je pridružil izredno zanimivi sogovornik Jože Pižent, ki je bil rojen na planoti Nanos nad Vipavsko dolino. Po pojavu partizanov so Italijani tudi njihovo hišo zažgali tako, da so se zatekli v Šembid, kjer živi še danes. Oba z Marjanom sta odlična in še vedno aktivna pevca, za nas sta se sprehodila po »gasah« starodavne vasi do cerkve Sv. Vida, kje sta še vedno aktivna v cerkvenem zboru.
Parkinsonova bolezen v sodobni družbi zahteva vse večji davek, učinkovitega in varnega zdravila zanjo pa za zdaj še ni. Avtorji dokumentarne oddaje v dveh delih so več let sledili znanstvenikom in bolnikom, ki so se prostovoljno odločili za zahteven nevrokirurški poseg. Ta jim je omogočil vbrizgavanje novega zdravila neposredno v možgane. Kakšne rezultate je prinesel ta način zdravljenja? 2. del V drugem delu večletnega preizkušanja zdravila proti Parkinsonovi bolezni je vseh 42 prostovoljcev po katetrih, vsajenih naravnost v možgane, dobivalo zdravilno učinkovino GDNF, ki je nekaterim prinesla veliko olajšanje, drugim pa poslabšanje stanja in razočaranje. Kljub temu je raziskava zdravnikom in bolnikom vlila novo upanje. Vendar so doživeli hladno prho, ko se je farmacevtski velikan Pfizer odločil, da ne bo podprl nadaljnjega preizkušanja zdravila.
Epidemija koronavirusa je zaprla vrata gledališč po vsem svetu. Odpovedane so bile vse premiere in ustavljene vaje. Gledališka sezona je predhodno zaključena. Vsi se sprašujemo, kdaj se bo v gledališča spet lahko vrnilo življenje in kako pridobiti nazaj publliko in ji pomagati, da se osvobodi strahu, ki se je zažrl v vse pore našega življenja. O tem, v kakšno novo realnost se bomo prebudili, so razmišljali: Igor Samobor, Danilo Rošker, Marinka Poštrak, Edward Clug, Marko Mandič, Nataša Keser, Nejc Cijan Garlatti, Pia Zemljič, Liza Marijina, Saša Tabaković, Matjaž Zupančič in Tomi Janežič. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Priznani pisatelj in borec za pravice temnopoltih v Združenih državah Amerike James Baldwin je leta 1979 začel ponazarjati življenje v Ameriki prek zgodb Medgarja Eversa, Martina Luthra Kinga in Malcolma X – prek življenja treh umorjenih prijateljev. Rokopisa ni končal, na nastalih 30 straneh pa je režiser Raoul Peck zasnoval večkrat nagrajeni dokumentarni film Nisem vaš zamorec.
Tokratni gost Intervjuja spada med nesporne avtoritete v slovenskem prostoru, kar daje njegovim pogledom in vrednotenjem sedanjih razmer še posebno težo. Dr. Petrič je že 60 let opazovalec in oblikovalec slovenske politike, od študentske politike in članstva v Kavčičevi vladi v nekdanji državi do veleposlaništva v ZDA v samostojni Sloveniji, Ustavnega sodišča RS in sedanjega svetovanja v uradu predsednika republike. Že v uvodu poudarja, da imamo zaradi epidemije tudi Slovenci res težke razmere. Pričakuje velike težave na svetovni ravni, in Slovenija pri tem ne more biti izjema. Povečale se bodo socialne stiske in brezposelnost. Kot nespametno in kratkovidno ocenjuje delovanje tistih skupin in politik, ki sedanje razmere izkoriščajo za priložnost za prevratne namene, kot je zrušitev vlade in podobno. Poudarja, da se je vlada ob spopadu s krizo skupaj z zdravstvom in ostalimi deležniki odlično izkazala. Posli z zaščitno opremo so po njegovem potrebni preiskave, nikakor pa ne medijskega linča, kot smo mu priča, izrazito pa ga skrbi poskus ustvarjanja histerije, nemirov in kaosa. Med tistimi, ki prihajajo na ulice in si želijo protestov, ne vidi ljudi iz zdravstva, ki med krizo nosijo največje breme, tudi ne delavcev in obrtnikov, ki so izgubili delo, zato meni, da gre za drugačne motive. Posebej omenja pomen medijev in javne radiotelevizije, ki morajo po njegovem delovati skrajno odgovorno in konstruktivno, saj bomo v tem obdobju uspešni le, če bomo povezani. Gost poudarja, da se nikakor ne smemo prepustiti polarizaciji, kot se je zgodila med vojno in kasneje. Sedanje razmere spopadanja s krizo ne vidi kot pot v diktaturo, opozarja pa, da lahko ulica z ustvarjanjem nereda posledično vodi tudi v to smer.
Neveljaven email naslov
