Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. Hrvaški baptisti dobijo dovoljenje za prenovo zapuščene hiše v zagrebški četrti Gajnice, domačini pa hočejo prenovo preprečiti. V zagrebški soseski Gajnice je med stanovanjskimi bloki stala propadajoča hiša, v kateri je bila nekoč policijska postaja. Hiša je bila 30 let zapuščena, načel jo je zob časa. Hrvaški baptisti so dobili dovoljenje za prenovo hiše, v katero naj bi namestili azilante, vendar se lokalna skupnost s projektom ne strinja. Prebivalci se sprašujejo, kako bi bilo, če bi v njihovi soseščini živeli azilanti, skrbi jih varnost. Azilanti pa si skušajo urediti začasno prebivališče, najeti stanovanje, nekateri prostovoljno pomagajo na gradbišču. Hiša upanja, ki naj bi bila vključujoča, je povzročila spor. Prenovo so ustavili, prihodnost hiše je negotova.
Uživajte, dokler lahko! To je le ena izmed izjav vladnega govorca Jelka Kacina, ki je marsikoga razburila. Je tak način komuniciranja primeren v kriznih razmerah, ko so ljudje že tako prestrašeni? Gostinski lokali so končno odprli vrata, a težave se kopičijo. Zaradi slabega vremena so gostinci v še večjih izgubah, na napake prežijo tudi inšpektorji. Koliko lokalov bo sploh obstalo? Šale, karikature, parodije, domači video posnetki. Nekateri so se proti smrtonosni grožnji koronavirusa borili s humorjem, smeh so priporočali tudi psihologi. A kje je meja dopustnega?
Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje.
Pariz je na svetovni razstavi leta 1900 gostil 51 milijonov obiskovalcev, polovica je bilo tujcev. To je bil čas znanstvenega in tehnološkega napredka, začetkov kinematografije in sodobne umetnosti. Mesto je dobilo prvo progo podzemne železnice. Dokumentarna oddaja z izključno izvirnimi in obarvanimi arhivskimi posnetki obuja t. i. obdobje la belle époque, vključuje pa tudi izjemne posnetke življenja v revnem pariškem predmestju in protestnih shodov, ki so jih pripravili prvi sindikati.
Pariz je na svetovni razstavi leta 1900 gostil 51 milijonov obiskovalcev, polovica je bilo tujcev. To je bil čas znanstvenega in tehnološkega napredka, začetkov kinematografije in sodobne umetnosti. Mesto je dobilo prvo progo podzemne železnice. Dokumentarna oddaja z izključno izvirnimi in obarvanimi arhivskimi posnetki obuja t. i. obdobje la belle époque, vključuje pa tudi izjemne posnetke življenja v revnem pariškem predmestju in protestnih shodov, ki so jih pripravili prvi sindikati.
Filipinske ženske, pogosto matere majhnih otrok, zaradi zaslužka, ki bi njihovim družinam omogočil boljše življenje, za več let odidejo na delo na tuje. Mnoge se kot hišne pomočnice zaposlijo v Hongkongu, Libanonu, Savdski Arabiji in drugje. Zlorabe, ki jih tam doživljajo, pa so naravnost srhljive. Dokumentarec razkriva novodobno suženjstvo, ko ženske prvo razčlovečenje prestanejo že v postopku izbire.
Letos se glasbeni svet spominja dveh velikih, svetovno znanih skladateljev, ki sta bila naše gore list, prvi je Giuseppe Tartini, ki se je rodil v Piranu, letos mineva 250 let od njegove smrti, drugi pa je Hugo Wolf, ki je bil pred 160-timi leti rojen v Slovenj Gradcu. Vsak po svoje sta s svojo ustvarjalnostjo vtisnila izjemen pečat svetovni glasbeni kulturi, v oddaji se bomo spomnili njunih najbolj znanih del skozi odlomke, o njunem pomenu pa bodo razmišljali različni izvajalci in drugi, ki se ukvarjajo z obujanjem spomina na ta dva velika glasbena ustvarjalca. Avtorica oddaje je Darja Korez Korenčan.
V filmu spremljamo ljudi, ki so bili povezani z »zamolčanim« mariborskim pesnikom, pisateljem, pravnikom in politikom Stankom Majcnom. Skupaj z njimi odkrivamo trpko zgodbo velikega Slovenca, ki je bil po drugi svetovni vojni vržen v nemilost tedanjega vladajočega sistema, predvsem zaradi njegove funkcije podbana, ki jo je opravljal v času Dravske banovine. Navkljub odlični literaturi je živel skromno življenje v Mariboru, kjer se je preživljal s prodajo na svojem vrtu pridelanih povrtnin. Prav tam, na mariborskem vrtu je spoznal sosedovo punčko, s katero je stkal prav poseben odnos. Danes se že odrasla tja vrača in obuja spomine na to, kako je njeno življenje prepletlo z Majcnovim.
Dokumentarni film o razburljivem življenju Milesa Davisa, ameriškega džezovskega trobentača in skladatelja, ki sodi med najvplivnejše džeziste 20. stoletja, je prepojen z izjemno glasbo, navdihujočimi arhivskimi posnetki in pričanji prav tako izjemnih glasbenikov, kot sta Carlos Santana, Quincy Jones in drugi.
Gost oddaje intervju bo Vlado Vrbič, kulturni delavec, direktor knjižnice Velenje, prevajalec in pisatelj. Njegovo najnovejše delo je roman Prestreljene Sanje, o življenju in delu legendarnega partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha. O Kajuhu in o kulturnem utripu Šaleške doline se bo z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
Oktobra 1991 je Slovenijo zapustil zadnji jugoslovanski vojak. A priprave na zmago slovenske strani so se začele že veliko prej. Ustanovitev Manevrske strukture narodne zaščite kot odgovor na razorožitev Teritorialne obrambe je eden ključnih dogodkov na poti slovenske suverenosti. Nekaj mesečne skrivne priprave leta 1990 so tlakovale pot kasnejši zmagi v oboroženem spopadu z Jugoslovansko ljudsko armado. Predvsem navezava med Igorjem Bavčarjem, Janezom Janšo, Tonetom Krkovičem in Vinkom Beznikom je takrat delovala konspirativno, enotno in odločno. Medtem pa predsednik predsedstva Milan Kučan o tem niti ni bil obveščen. Šlo je za mesece brez katerih osamosvojitvenega procesa ne bi bilo. To je bil čas latentne vojne. Avtor Igor Pirkovič.
V obdobju med 27. aprilom in 2. majem je na spletnem portalu RTV Slovenija ter na družbenih omrežjih facebook in instagram potekalo spletno glasovanje za najljubšo slovensko evrovizijsko pesem. Na seznamu je bilo 25 skladb, ki so vse od samostojnosti države RTV Slovenija zastopale na evrovizijskih odrih – od prve skladbe Tih deževen dan (1x Band) iz leta 1993, do lanske Sebi (zalagasper). V oddaji bomo predstavili rezultate od 25. mesta pa vse do najvišjega – prvega. Prek spletnega glasovanja smo prejeli več kot 30.000 glasov. Oddajo bo vodil Nejc Šmit, v oddaji pa bodo sodelovali tudi zmagovalka EME 2020 Ana Soklič, pa Andrej Hofer, Lea Sirk, zalagasper, Raiven, Alenka Godec, Lorella Flego, Bernarda Žarn, Maja Keuc, Bojan Cvijetićanin, Rok Ahačevčič (Lumberjack), Cole Moretti (1x Band).
Neveljaven email naslov
