Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarni film Rešeni pred izumrtjem z zgodbami o živalskih vrstah, ki nam jih je v Evropi uspelo rešiti pred izumrtjem. Narava v Evropi je v nevarnosti. Številne rastline in živali so na robu izumrtja. Čeprav smo ljudje pogosto brezbrižni do drugih bitij, vendar lahko pokažemo tudi srečne zgodbe. Na Irskem že več kot deset let znova naseljujejo rjavega škarnika. Romuni so uspešno zavarovali grško kornjačo. V osrednjo Italijo se vračajo italijanski volkovi. V Sloveniji že imamo prve rezultate ponovno naseljenih risov. A to še zdaleč ni vse. O tem, kako lahko ljudje pomagamo živalim, v oddaji mednarodne produkcije Rešeni pred izumrtjem. Rešeni pred izumrtjem je dokumentarni film mednarodne produkcije osmih evropskih nacionalnih televizij. Sodelovali smo scenaristi, režiserji in snemalci iz Irske, Škotske, Španije, Švice, Italije, Nizozemske, Romunije in Slovenije. Odločili smo se, da evropskim gledalcem pokažemo, kako je s trudom, odločnostjo in inovativnostjo krivuljo izginjanja naravnega okolja v Evropi mogoče navzgor obrniti.
Kako bodo v Beli krajini z novimi produkti na reki Dobličici ter v Krajinskem parku Lahinja privabljali letošnje goste? Belokranjci ne želijo svojega turizma graditi samo na reki Kolpi, zato v ospredje prihajajo manj znani, butični produkti. Kot na primer ogledovanje bobra v njegovem naravnem okolju in opazovanje edinstvenega močerila, črne človeške ribice, ki živi samo v ožjem okolišu Črnomlja. S kolesarskimi produkti in vse bolj tudi celoletno ponudbo turizma pa nase opozarjajo tudi v centru Gače.
V Globusu o negotovi usodi turizma. Lahko v Grčiji, Italiji ali na Hrvaškem še rešijo letošnjo poletno sezono? Kako se s krizo spopadajo slovenski turistični delavci? Kdaj bo gospodarsko pomembna panoga lahko znova zaživela? V Točki preloma: Koliko delovnih mest bomo v Sloveniji ohranili z ukrepom subvencioniranja skrajšanega delovnega časa? Za katere panoge je skrajšani delovni čas primeren in za katere ne? In kako je koronavirus ranil slovenska gledališča?
Svatje so se zbrali na poroki Sandre in Williama. Slavje je potekalo v odlični restavraciji, ki jo je vodila Sandrina mama, in ob tej priložnosti je iz Avstralije prišla tudi Alice, Sandrina sestra, s katero se že dolgo nista videli. Med poročnim slavjem pa Sandro najdejo mrtvo na plaži pod pečino. Je bila nesreča, samomor ali umor? Primer je dodeljen inšpektorju Vincentu Tambariniju, ki ima polne roke dela, saj kmalu zatem najdejo še eno truplo. scenarij: Bruno Dega, Jeanne Le Guillou, Eric Rognard, Stephane Pannetier režija: Marwen Abdallah v glavnih vlogah: Alexia Barlier, Cristiana Réali, Lannick Gautry, Patrick Catalifo, Alexandra Vandernoot, Stéphane Freiss, Constance Labbé, Guillaume Duhesme
Mlada hasidska rabina s svojima družinama potujeta po prostranstvih Avstralije in v odročnih krajih iščeta tako imenovane izgubljene Jude, da bi jih povezala z njihovimi pozabljenimi koreninami in judovsko zapuščino. Med sprehodi po odmaknjenih krajih naključne mimoidoče sprašujeta, ali morda v bližini živi kak Jud. Barvita, razposajena in precej neverjetna pripoved s poti priča o eni izmed osnovnih potreb mnogih ljudi – pripadati skupnosti.
Ob umirjanju epidemije se ponovno odpirajo kulturne ustanove, med njimi tudi znamenita firenška galerija Uffizi. O novih razmerah in pričakovanjih bo govoril njen direktor Eike Schmidt. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani so na ogled postavili razstavo mednarodnega projekta Made in, ki skozi preplet rokodelskih tradicij in sodobnega oblikovanja zastavlja vprašanja o produkciji v današnjem svetu. Videli boste v New Yorku živečega Slovenca, fotografa Dina Kužnika, ki je s svojim posebnim slogom prepričal mnoge zanimive naročnike, izšel pa je tudi ponatis njegove fotoknjige Shaped by the West. Kakšen pa bo nov prostorski načrt Kopra? Otoško in srednjeveško mesto z izjemno kulturno dediščino ima danes največ trgovinskih površin na prebivalca. Kako se bodo načrtovalci soočili s posledicami investitorskega urbanizma? Voditeljica: Polona Balantič
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. Mario bo tokrat gostil Gašperja Kisovca iz Ljubljane. Po poklicu je pravnik tik pred pravosodnim izpitom. Gospodarsko in civilno pravo sta področji, ki ga najbolj zanimata. Prosti čas rad preživlja aktivno, igra nogomet, badminton, smuča, z dekletom pa se rad zavrti v latinskoameriških in standardnih plesih. Na poti proti vrhu mu bo v pomoč prijatelj in sošolec Zoran Škrbin. En tekmovalec v bitki s časom, dvanajst vprašanj na poti do visoke denarne nagrade, sedem jokerjev za srečo in eno pravilo: ni umika! Le znanje, strategija in sreča vodijo do vrha. A kako na njem ostati?
svet na drugi strani okna deluje nespremenjen, kljub temu pa je naša realnost obrnjena na glavo. Objemi in poljubi so se prelevili v ekstremen šport. Stisku roke grozi izumrtje. Izogibanje starejšim v širokem loku je po novem znak naklonjenosti. Še nekaj mesecev nazaj so nas politiki prepričevali, da 'alternative ni'. Danes pa ponavljajo, da 'nič več ne bo tako, kot je bilo' in sprejemajo drastične ukrepe. In kar je še bolj čudno: tisti, ki smo želeli mirnejši, prijaznejši svet, se danes spopadamo z nepričakovano abstinenčno krizo, s presenetljivim hlepenjem po vrnitvi v svet, ki smo ga želeli pustiti za seboj. V zraku, ki ga dihamo, je novoodkrita svežina in globina, zvezde pa sijejo z močnejšim leskom. Celo stari komadi zvenijo drugače—novi pomeni vznikajo med vrsticami besedil, glasba pa brenka po drugih emocionalnih strunah. Pridružite se proslavi ob turbulentni splavitvi novega sveta. Nazdravili bomo potencialu in se spomnili nevarnosti tega izjemnega trenutka. Slednji je istočasno inspirativen in strašljiv, saj nazorno kaže, da je v resnici čisto vse mogoče.
Dokumentarni film o gradnji osrednjega slovenskega kulturnega in kongresnega centra. Cankarjev dom so z največjo intenzivnostjo gradili v letih 1978 – 1980 in ga dejansko zgradili v 30 mesecih. Spomladi leta 1980 so bile v Linhartovi dvorani že prve prireditve. Septembra 1982 so bile končane že vse štiri glavne dvorane, vključno z največjo – Gallusovo. Gradnja je bila v ostrem nasprotju s takratno zvezno zakonodajo. V veliki meri je zato bila ilegalno dejanje, s tem pa tudi dejanje slovenske pokončnosti in upornosti. Pomenila je svojsko uvodno poglavje slovenske osamosvojitve. Dokumentarni film želi predstaviti ta enkratni sočasno arhitekturni, gradbeniški, logistični, organizacijski, finančni in gotovo tudi politični in kulturni podvig, ki je vplival na novejšo zgodovino Slovencev. Film je nastal po scenariju in v režiji Josipa Košute.
Izjemna življenjska zgodba Roze Kihler, rojene Pavlin leta 1920 v Tržiču, bo pritegnila še tako zahtevnega gledalca. Med vojno je bila partizanka in požrtvovalna bolničarka Cilka v Bolnici Pavla v Trnovskem gozdu. Od tam se je spominja pričevalec Virgilj Gomizelj, ki se je tam zdravil kot 16-letni partizan in zdaj živi v Avstraliji. V njegovem pričevanju, objavljenem septembra 2017, se je Roza prepoznala, in po 74 letih sta znova obudila prijateljstvo. Rozo Pavlin so v partizanih zaradi lažnih govoric obsodili na smrt, to pa je po naključju slišala in zbežala. Ujeli so jo Nemci in poslali v koncentracijsko taborišče. Še večjo tragedijo je doživela po vojni, ko so jo po krivici strpali v taborišče v Šentvidu nad Ljubljano, od koder so ljudi vodili v smrt. Rešil jo je prijatelj, medtem ko ji bratje partizani po prihodu domov niso hoteli pomagati. Znova so jo zaprli in obsodili na smrt, iz Beograda je nato prišla pomilostitev, vendar je morala nekaj let preživeti v zaporu.98-letna Roza Kihler dolgo svoje življenjske zgodbe ni zaupala nikomur, preveč je bilo bolečine in krivic. Ko pa je prisluhnila pričevanju Virgila Gomizelja in dobila spodbudo v družini, se je vendarle odločila. Njeno izjemno pričevanje je zanimivo tudi zato, ker daje realen vpogled v delovanje partizanske sanitete. Roza tudi odkrito pove, kakšne razmere so vladale v partizanih, kakšen je bil odnos do žensk, in opisuje privilegirani položaj vodilnega kadra oz. komunistov, kar ni bilo v skladu s tistim, kar so učili druge.Gre za živo, tako rekoč filmsko pripoved ženske, ki je kljub krivicam in preganjanju ostala trdna in zvesta humanemu poslanstvu ter svojemu prepričanju. Po vojni je delala na socialnem področju, tudi osebno je pomagala otrokom iz socialno šibkih družin in se borila za pravice starejših. Do nedavnega je bila dejavna pri Rdečem križu. Čeprav si je ustvarila lepo družino, je nešteto prostovoljnih ur namenila ljudem v stiski, saj dobro ve, kaj je pomanjkanje in kaj pomeni razbita družina. Bila je iz družine z devetimi otroki brez očeta, ki bi skrbel zanje, in zaradi hude revščine je petletna skupaj z bratcem beračila okoli Brezij. Potem je bila pastirica pri tujih ljudeh, kasneje negovalka na Golniku ter še pred vojno delavka v predilnici na Viču v Ljubljani in v Medvodah. Med njenimi najtežjimi spomini iz otroštva je beračenje in srečanje z očetom ter dogodek, ko sta z bratcem ukradla hlebec kruha. Prav simbolika kruha se ji je v življenjskih preizkušnjah še večkrat ponovila. Gledalec, ki ga zanima preteklost, da bi lažje razumel sedanjost, bo pričevanju Roze Pavlin Kihler z zanimanjem prisluhnil.
V zadnjih 30 letih se je čas, ki ga otroci v državah Severne Amerike in Evrope preživijo pri igri na prostem, precej skrajšal. Pri britanskih otrocih kar za polovico v primerjavi z njihovimi starši. V ZDA naj bi se otroci vsak dan igrali zunaj le po nekaj minut, pred različimi zasloni pa menda presedijo po več ur. In to kljub dejstvu, da igra, še posebno, če je malce drzna, zelo dobro vpliva na človekove možgane. Igra na prostem, kot raziskujejo avtorji dokumentarne oddaje, sooblikuje bistrejše, pogumnejše in morda celo prijaznejše ljudi.
Cene zaščitne opreme so poletele v nebo, zelenjava se je v aprilu podražila za 5 %, podražili so se tudi olje in ribe. Po drugi strani pa za bencin nismo plačevali tako malo že od leta 2016. Epidemija bo pustila posledice tudi na nepremičninskem trgu, kjer beležijo več kot 99-odstotni padec števila sklenjenih kupoprodajnih pogodb. Kaj se bo s cenami najemnin in nepremičnin dogajalo v prihodnjih mesecih?
Neveljaven email naslov
