Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tri avtorice so ustvarile v svojih novih delih psihološko poglobljene portrete svojih junakov. Protagonisti romana Tri smrti izpod peresa Gabriele Babnik so razpeti med Afriko, Slovenijo in Francijo, vse pa močno zaznamujejo smrti bližnjih. Pisateljici je uspelo prepričljivo pokazati, kako na njihov intimni svet vplivajo družbene razmere in kako skušajo poiskati nov smisel življenja. Ana Svetel pripoveduje v knjigi kratkih zgodb Dobra družba o neznancih, ki jih skupna vožnja za kratek čas poveže, njihovo medsebojno komuniciranje in pogledi na svet pa razkrivajo številne zakoreninjene predsodke. Psihološka karakterizacija je v tudi v ospredju zbirke kratke proze Lovilci sanj Alenke Koželj. Avtorico zanimajo mejne, prelomne situacije, ki zbujajo v protagonistih občutja nelagodja, tesnobe in bivanjske negotovosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Pripravljamo soočenje med predstavnikoma strank SMC in SD. Kdo so ljudje, ki ob petkih kolesarijo po Ljubljani in kaj jih žene? Analizirali bomo posledice odpuščanja v Gorenju za Šaleško dolino, v prispevku pa še o zaostrovanju odnosov med Združenimi državami Amerike In Kitajsko. Ob koncu pa še o navadah, ki smo jih oblikovali med epidemijo in kako nas je za vselej spremenila.
Francoz Louis Pasteur je zaslovel z razvojem cepiva zoper steklino. Njegov sodobnik, Nemec Robert Koch, je prejel Nobelovo nagrado za medicino za odkritje bakterije tuberkuloze. Tekmovalnost med njima je konec 19. stoletja, ko so prebivalstvo desetkale epidemije davice, kolere in tetanusa, prinesla pravo revolucijo v znanosti, saj je razkrila vlogo bakterij pri širjenju bolezni.
Večkrat je poudaril, da je na javni RTV preveč politike, da se politikom ne sme popuščati, ko si skušajo medije prilastiti. Lado Ambrožič je bil dolga leta vsem na očeh zaradi uspešnega dela. Pa če govorimo o njegovem novinarskem, voditeljskem ali uredniškem delu. 42 let je soustvarjal podobo RTVSLO. Bil je dosleden in neposreden. Le kot varuh pravic gledalcev in poslušalcev ni uspel doseči javnosti v takem obsegu in na način, kot si je želel. Kar pa seveda ni bilo odvisno zgolj od njega. Zdaj je kot programski svetnik tudi sam postal gledalec in poslušalec in svoj dolgoletni medij opazuje iz razdalje. Enako kritično in načelno kot poprej njegov soustvarjalec.
Kubansko-ameriški dokumentarni film Buena Vista Social Club – Slovo je nostalgičen sprehod po poti starost kubanske glasbe, ustanovnih članov znamenite skupine, in pripoved o svetovni slavi, ki je glasbenike doletela nepričakovano in precej pozno v njihovih življenjih.
Joachim Trier s hipnotičnim slogom sestavi bogat mozaik skrbno izbranih detajlov in sanjavih pokrajin, v katerem osupljive podobe sooči z neizprosnim razkrivanjem človeške narave. Priprava razstave, posvečene sloviti vojni fotografinji Isabelle Freed, tri leta po njeni nenadni smrti poveže njenega moža in sinova. Ob razkritju neprijetne družinske skrivnosti spoznavajo sami sebe, pri tem pa morajo na novo opredeliti svoje najgloblje potrebe in želje. Leto produkcije: 2015 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Joachim Trier Scenarij: Eskil Vogt, Joachim Trier Igrajo: Gabriel Byrne, Isabelle Huppert, Jesse Eisenberg, Amy Ryan, David Strathairn
Intimni večerni pogovori, ki rušijo tabuje. Igralka Zvezdana Mlakar se pogovorov loteva strastno, osebno in brez predsodkov. Manca Košir prvič po diagnozi rak gostuje v daljšem televizijskem intervjuju. V avgustu 2019 so ji diagnosticirali rakav tumor na čeljusti, po zahtevni operaciji so ji čeljust rekonstruirali, jo obsevali in ji odstranili večje število bezgavk. Diagnozo rak Manca Košir šteje za veliko življenjsko lekcijo, pripravo na smrt in duhovno šolo. »Bog me poriva skozi šivankino uho,« o svoji izkušnji pove Manca Košir.
Gruzijska ljubezenska drama. Piše se leto 1992. V gorski vasici, visoko v gruzijskih gorah živi Dina, privlačno dekle, ki bi jo marsikdo hotel za ženo. Toda vas živi po družbenih pravilih, ki so jih izoblikovala stoletja tradicije in izročil. Eno od teh je tudi zaveza, ki jo je dal Dinin dedek, ko je vnukinjo obljubil Davidu, fantu, ki se je pravkar vrnil iz vojne. Toda Dina ne ljubi Davida; hoče Gegija, ki se je vrnil skupaj z Davidom; še več, v vojni je Gegi Davidu rešil življenje. Toda ali je sploh možno zaobiti obljubo, ki jo je dal Dinin dedek Davidovi družini? Lahko Dina prekine zaroko? Bo David na to pristal? In kako bosta drug na drugega gledala prej neločljiva prijatelja, sedaj pa tekmeca-snubca? Dede je intenzivna, prvinska ljubezenska zgodba, ena tistih, po katerih nastajajo legende ali pripovedke. Režiserka, sama doma iz gorovja Svaneti, kjer je bil posnet film, je motiv za zgodbo našla pri svoji babici, ki je morala zaradi zakonov tradicije utišati svoja čustva. DEDE, koprodukcijski film, 2017 Režija: Mariam Khatchvani / Scenarij: Mariam Khatchvani, Vladimer Katcharava / Igrajo: George Babluani, Natia Vibliani, Girshel Chelidze, Mose Khachvani, Nukri Khachvani…
Izumitelj Johann Wilhelm Spaeth je usodno zaznamoval bavarsko industrijsko zgodovino 19. stoletja. Leta 1835 je ustanovil prvo strojno tovarno v Nürnbergu, njegove zgradbe, zlasti mostovi, žerjavi ter jeklene in železne konstrukcije, so preživeli vse do danes. Janez Tarman se ukvarja s tako imenovano ohranitveno fotografijo. S svojimi fotografijami javnosti približuje življenje številnih divjih živali, med katerimi so nekatere že ogrožene. Njegovo zgodbo o šakalih, ki je nastajala več kot tri leta, so objavili svetovno znani naravoslovni mediji. Skozi območje čarobnega močvirnatega gozda Krajinskega parka Ócsa, ki leži 35 kilometrov južno od Budimpešte, je speljana učna pot. Slikovito istrsko mestece Brseč, ki leži na skalni pečini 157 metrov nad morjem, se ponaša z bogato zgodovino.
Tatjanino brezskrbno, nezapleteno in prijetno življenje se konča, ko se njen mož Mile ponesreči. Če hoče preživeti in mu stati ob strani, mora sama prevzeti njegov posel. Tako se znajde v krogu šovinizma, sumljivih poslovnežev in nevarnosti, ki jih prinašajo posli na robu zakonitosti. V takšni novi vlogi ji pomagata prijateljica Marina in kljub dolgoletnim slabim odnosom tudi hči Suzana. Lahko trojica deklet premaga prevlado moških principov in vsaj malo pripomore k boljšemu svetu? Scenarij in režija: Matevž Luzar / Igrajo: Tanja Ribič (Tatjana), Nina Rakovec (Suzi), Maša Derganc (Marina), Brane Šturbej (Roman)
Slovenska avtorska oddaja, ki odpira vrata v hiše in stanovanja, slikovite vrtove, razkriva objekte, ki so zanimivi zaradi svoje domiselne zasnove. Skozi prispevke nas v oddaji vodi priljubljeni voditelj Boštjan Romih. Tokrat v oddaji Ambienti pokažemo vrt z nevsakdanjimi rastlinami, bazenom in letno kuhinjo, stanovanje, ki je hkrati slikarski atelje in galerija ter izvrstno prenovo stare hiše v dolini Soče.
Oddaja nastaja s pomočjo posnetkov, ki jih glasbeniki pošiljajo od doma.
Neveljaven email naslov
