Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Formula E je tekmovanje dirkalnikov na električni pogon, ki ga je leta 2014 ustanovila Mednarodna avtomobilistična zveza. Dirke potekajo na uličnih stezah v večjih mestih. Prvi zmagovalec je bil Nelson Piquet ml., sin trikratnega svetovnega prvaka v formuli 1. Zaradi koronavirusa poteka letos tekmovanje virtualno. Pogledali si bomo, kako se je razpletla četrta dirka sezone.
Drama po resničnih dogodkih. Tri najstnice iz Jeruzalema se odločijo »polepšati« svoja telesa s kirurškim posegom, ki ga plačajo s prodajo lastnih ledvic. Eden, sedemnajstletni srednješolec in obenem prikrita transženska, pri svojih dveh najboljših prijateljicah, Miki in Keshet, odkrije, da načrtujeta prodajo ledvic, z izkupičkom pa bi plačali kozmetične kirurške posege za izboljšanje svoje telesne podobe in še bi jima ostalo za nakup maturantskih oblek. Eden se dekletoma pridruži, saj že lep čas sanjari o lepih dojkah in sploh o tem, da bi bil v vsem ženska. V uresničitev grozljivega načrta jih pregovori starejša Keren, ukrajinska Izraelka, sleparka in zvodnica, ki jo dekleta spoznajo na spletu. Keren jih s sladkimi obljubami zvabi v Kijev, tam pa dekleta hitro ugotovijo, da je vse precej drugače od Kereninih obljub. Kljub temu vztrajajo v utvari, da bodo s plastično kirurgijo dosegle brezhibnost svojih teles. Vendar se najprej zaplete, ko Miki in Keshet v Kijevu ugotovita, da je Eden pravzaprav fant. Vsi trije se morajo sprijazniti z novimi dejstvi in hkrati opraviti s svojimi predsodki. A to še ni vse. Po posegu, ko se dekleta izmučena, zavržena in razočarana vračajo domov, eni od njih postane slabo … HANESHEF / FLAWLESS / ISRAEL, GERMANY / 2018 Režija: Tal Granit, Sharon Maymon / Scenarij: Tal Granit, Sharon Maymon / Igrajo: Stav Strashko, Netsanet Mekonen, Noam Lugasy, Assi Levy, Arad Triffon Reshef, Micha Selectar, Niv Sultan …
Govorili bomo o prekariatu v kulturi, njegovi preteklosti in prihodnosti. Kako nestabilnost, negotova delovna razmerja, neustaljen delovnik, majhna socialna varnost in prožnost trga dela vplivajo na ustvarjalnost? Kakšne so strukturne spremembe na področju dela in implikacije za sodobno družbo? Gostje oddaje bodo: pisateljica Suzana Tratnik, glasbenik Bojan Cvetrežnik, filozof Zdravko Kobe in filmska režiserka Urša Menart. Voditeljica: Nina Jerman
25. aprila je minilo okroglih 100 let organiziranega olimpizma na Slovenskem - 100 let od ustanovitve olimpijskega pododbora Slovenije. Slovenski športniki so od tedaj spisali ogromno zanimivih zgodb, olimpijsko gibanje se je razvijalo, krepilo in Slovence narodnostno združevalo. Voditeljica Bojana Knez in gostje (predsednik OKS Bogdan Gabrovec, športni zgodovinar Tomaž Pavlin ter nekdanja vrhunska športnika Iztok Čop in Alenka Dovžan) se bodo sprehodili med olimpijskimi mejniki in odprli aktualne športne teme.
Jesse Dufton se je rodil z 20-odstotnim vidom, po tridesetem letu pa je skoraj popolnoma oslepel. A do plezanja čuti preveliko strast, da bi odnehal: še vedno trenira za tekme na najvišji ravni in pleza tradicionalne smeri, kljub težavam z vidom pa njegova plezalna raven vztrajno raste.
Svetovni splet se je prikradel na skoraj vsa področja našega življenja. Internet ni več omejen le na uporabo računalnika in telefona, zdaj je tudi v smetnjakih, hladilnikih in infrastrukturi naših mest. S povezovanjem fizičnega sveta v "internet vsega" se na splet selijo tudi podatki o vodenju gospodinjstev, podatki o našem zdravju in gibanju po mestu. Se nam obeta čas bolj učinkovitega načrtovanja vsakdana ali čas nadzorne nočne more?
Življenjski slog ljudi se je zaradi številnih dejavnikov precej spremenil. Z njim so se spremenile tudi potrošniške navade, posledično pa tudi njihove kršitve. Potrošniki se danes srečujemo s povsem drugačnimi težavami in izzivi kot v preteklosti in jim največkrat nismo kos. V uredništvu oddaje KODA, ki se ukvarja s potrošniškimi težavami, teme izbiramo glede na aktualno dogajanje v Sloveniji, vprašanja in teme pa nam sporočajo tudi gledalci in gledalke, ki se vse bolj zavedajo, da potrošniki nismo zgolj takrat, ko kupujemo izdelke v trgovini ali plačamo neko storitev, temveč tudi ko sklepamo pogodbe z banko ali zavarovalnico ali ko plačujemo davke za šolstvo, zdravstvo in funkcioniranje države nasploh. Kljub vsemu pa se še vedno ne upamo zahtevati, kar nam pripada. Zato je glavno poslanstvo oddaje KODA prav to, da z opozarjanjem na nepravilnosti ozavešča gledalce in jim pomaga, da izborijo svoje pravice.
Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom (1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju. Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom dr. Aleksandrom Konjajevim. Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji. Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte, kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov. In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.
Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. V epizodi, ki sta jo režirala Safia Kessas in Mathieu Neuprez, spremljamo Mubaraka in njegovo prizadevanje za pravico do azila v Belgiji. Mubaraku pomaga Danielle, ki je ena od 15.000 prostovoljcev državljanske platforme za podporo beguncem. Nesebično sprejme Mubaraka in druge, da bi jim pomagala in jih potolažila s toplino doma. Članom njene družine pa se včasih zdi, da je nanje pozabila. Sprejemanje beguncev je izkušnja, ki vas bo za vedno spremenila.
Starši in učitelji vlado pozivajo, naj omogoči, da se vsi šolarji čim prej vrnejo v šolske klopi, in to brez mask in fizične razdalje. Strokovnjaki opozarjajo, da zdajšnja ureditev otrokom povzroča veliko škodo. Sindikalistka, glasbenik, policist ... Ti posamezniki so postali tarča nekaterih medijev le zato, ker so opozorili na sporne politične poteze ali se zgolj fotografirali na protestih. Kje je meja med svobodo govora in žaljivim obračunavanjem na osebni ravni? Maske da ali ne? Kako učinkovite so v resnici, ali imajo doma sešite sploh kakšno funkcijo in ali lahko nepravilna uporaba res povzroči več škode kot koristi?
»Narod brez svojega arhivskega filmskega spomina ni vreden, da je narod,« je nekoč dejal Silvan Furlan, ustanovitelj in prvi direktor Slovenske kinoteke, spiritus movens snovanja kulturne politike na področju filma v času po osamosvojitvi Slovenije. Ob 15-letnici njegove smrti se spominjamo njegovih dosežkov, predvsem vzpostavitve slovenske filmske infrastrukture, od filmske zakonodaje do Slovenske kinoteke in Kinodvora ter Muzeja filmskih igralcev v Divači do senzibiliziranja slovenske javnosti za filmsko omiko. Voditeljica: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
Kako sta iz Evrope videti epidemiološka in politična slika Slovenije? Zakaj se tako zapleta pri odpiranju meja? Kaj bo z denarnimi kaznimi za protestnike?
Neveljaven email naslov
