Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krajinska ureditev nordijskega centra Planica, območje nogometnega centra na Brdu pri Kranju, zunanja ureditev prenovljene Švicarije – to je le nekaj projektov studia oblikovanja prostora AKKA, katerega vodi Ana Kučan. Krajinska arhitektka, redna profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti, o prostoru razmišlja celovito. Veliko pozornosti namenja tudi izginjajočemu javnemu prostoru, katerega pomen in vrednost so ponovno potrdile tudi razmere v času koronakrize. Z gostjo tokratnega profila bomo govorili tako o oblikovanju vrtov in parkov kot tudi o nujnosti ohranjanja zelenih in drugih vsem dostopnih površin v mestih. Voditeljica: Polona Balantič
Konec letošnjega maja je bilo v Sloveniji že več kot 90.000 brezposelnih. Kaj pomenijo ukrepi tretjega vladnega svežnja? Komu bodo pomagali? In koga vse pri tem niso upoštevali? Kako se na težave odzivajo sindikati in obrtniki ter Zavod za zaposlovanje? Moje mnenje z Vido Petrovčič.
Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom (1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju. Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom dr. Aleksandrom Konjajevim. Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji. Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte, kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih.
Dokumentarni film prikazuje zgodbo dveh ljudi iz bloka v Rijswijku, ki sama nikakor ne bi mogla živeti. Evert je priklenjen na invalidski voziček in je odvisen od drugih. Sosedje mu z veseljem pomagajo, on pa jim usluge vrača, kakor lahko. Rabiji iz Sirije, ki še ne govori dobro nizozemsko, na primer pomaga pri učenju jezika. Druga stanovalka, Ilknur, se je z otroki ravno vselila v blok in čaka, da se ji bo pridružil mož, ki je na zdravljenju v tujini. Bo premagal raka in se vrnil k družini v novo stanovanje? Ilknur v tem času pomaga sosedam v bloku. V skupnosti ljudi različnih narodnosti pa se neizogibno pojavijo tudi težave. So vsi enako odprti? Bodo dovolili, da se drugi vmešajo v njihovo življenje?
Medtem ko so vojaška letala preletavala bolnišnice v znak podpore zdravstvenim delavcem, ti še vedno niso dobili izplačanega celotnega dodatka za delo v kriznih razmerah. Kaj to pove o odnosu države do javnega zdravstva? Kako je mogoče, da se po naših gozdovih zbirajo in urijo uniformirane skupine moških, ki po lastnih navedbah celo nadzorujejo državno mejo? Zakaj politika, kljub številnim opozorilom o nevarnosti paravojaških formacij, ne sprejme ustrezne zakonodaje? Uradno na čakanju, v resnici na delovnem mestu, fiktivno izplačevanje kriznega dodatka, siljenje v podpis sporazumne odpovedi delovnega razmerja. Sindikati opažajo več kot 50-odstoten porast kršitev delavskih pravic v času epidemije.
Umetniški dvojec Veš slikar svoj dolg se je upiral konvencijam in mislil, da lahko spremeni svet. Ob retrospektivni razstavi z naslovom Introspektiva umetniškega dvojca veš slikar svoj dolg? in Alena Ožbolta v Moderni galeriji smo pripravili portret umetnika Alena Ožbolta, ki je po »smrti« v svetu umetnosti revolucionarnega umetniškega dvojca Veš slikar svoj dolg gradil svojo lastno umetniško pot. Veš slikar svoj dolg, ki je deloval v anonimnosti in se predstavljal v prvi osebi ednine, je na umetniško sceno vstopil na sredini osemdesetih let s svojimi značilnimi totalnimi ambienti, prostorskimi slikami, s katerimi je šokiral, fasciniral in navdušil občinstvo. Veš slikar svoj dolg je izhajal iz grafitarske kulture, ki je bila takrat prepovedana in pristal v galeriji Škuc kot enemu osrednjih prostorov ustvarjalne svobode v takratni Jugoslaviji. Gibala sta se med alternativno in institucionalno sceno. Zanimalo nas je, kaj je bilo vodilo Veš slikar svoj dolg? Kako so bili videti prvi totalni ambienti in zakaj sta ustvarjala ogromne slike iz peska? In kako je smrt V.S.S.D. vplivala na estetiko Alena Ožbolta. Ožbolt v svojih delih kritično opozarja na probleme sodobnega sveta, med drugim ga zanima, kaj je kiparstvo v dobi interneta in kaj sploh lahko še roka naredi v umetnostnem sistemu, ki je pod nenehnim pritiskom produkcije novega. Pa je še vedno prepričan, da lahko spremeni svet? Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart Režiser: Amir Muratović
O velikodušnih ponudbah sodelovanja, razmerah in delovanju v opoziciji in aktualnih notranjepolitičnih temah v oddaji z nekdanjim premierjem Marjanom Šarcem. V prispevku o tem, kdaj, če ne zdaj, je čas za univerzalni temeljni dohodek. Analiziramo dogajanje v Ameriki, pod Objektiv smo postavili ustvarjalca Baze slovenskih filmov. Ob koncu pa še v Trst in dogajanje pred vrnitvijo pred stotimi leti požganega Narodnega doma avtohtoni slovenski narodni skupnosti v Italiji. Gostja zgodovinarka dr. Marta Verginella.
V Košnikovi gostilni so dobili odlično priložnost pevski zbori, ansambli, folklorne skupine, ljudski godci in tisti, ki so negovali ljudske običaje, šege in navade. Gledalci so spoznavali noše, verovanja, plese, ustno izročilo, kulinariko, stavbarsko, gospodarsko in prometno dediščino. Alpski kvintet, folklorna skupina Stu ledi iz Trsta, nepozabni Tonček Plut iz Semiča in mešani zbor Lipa zelenela je bodo gostje tokratne Košnikove gostilne. Južek je zaposlil novo natakarico. Njeno naklonjenost bi si rada pridobila tako Martin kot Ferdo. Ker je Martin kandidat na volitvah za predsednika krajevne skupnosti, je prepričan, da so natakaričine simpatije na njegovi strani. Avtor in urednik: Mito Trefalt Režiserka: Metka Leskovšek
Varčevalni ukrepi, običajna posledica gospodarskih kriz, najbolj prizadenejo predvsem ranljive skupine, kot so otroci, že leta opozarjajo zaščitniki pravic otrok. Ni še celovite slike, so pa opozorila na to, kako bo pandemija vplivala na dobrobit otrok. O vsem tem bi morali govoriti in nato tudi ukrepati bistveno bolj zavzeto, meni tokratna gostja oddaje Intervju, to je Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, organizacije, ki že skoraj sedem desetletij skrbi, da bi bilo vsem otrokom čim bolje. Z Darjo Groznik se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Prenos iz Domžal. Zadnjo tekmo 26. kola državnega prvenstva bodo odigrali nogometaši Domžal in Maribora. V preteklosti so njihovi dvoboji velikokrat postregli z zelo zanimivo in napeto predstavo. Kako pa bo na prvi tekmi po epidemiji? Lestvica govori v prid gostujočega Maribora, ki se podaja v lov za vodilno Olimpijo. Domžale so v tej sezoni glavno razočaranje lige. A razmerja moči so se lahko spremenila med dolgim premorom. Pri Mariboru je bilo tudi veliko kadrovskih sprememb in zanimivo bo videti, v kakšni luči se bodo ob Kamniški Bistrici predstavili prvaki. Studio začenjamo ob 19.55, prvi sodnikov žvižg bo ob 20.30.
Neveljaven email naslov
