Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koprodukcijska dokumentarna serija v dveh delih razišče zgodovinsko razdelitev korejskega polotoka, ameriške in ruske interese, surovo vojno in seveda vzpon severnokorejske diktature ter posledice, ki krojijo tudi naš vsakdan. 25. junija 2020 mineva 70 let od začetka vojne. Čeprav je bilo v njej na milijone žrtev in se pravzaprav ni nikoli zares končala, ostaja nekoliko pozabljena. Ob nedavnem odprtju ruskih, ameriških, kitajskih in južnokorejskih arhivov pa so postali dostopni novi podatki, tudi na stotine fotografij in celo barvnih posnetkov, ki osvetljujejo to korejsko in svetovno tragedijo.
Odlična politična drama o mladi ženski, ki se znajde v krempljih nacionalistične stranke. Pauline, samozaposlena medicinska sestra iz rudarske četrti na severu Francije, sama vzgaja dva otroka in skrbi tudi za očeta, nekdanjega delavca v jeklarni. Bolniki jo imajo zelo radi in vedo, da lahko računajo nanjo, saj je požrtvovalna in velikodušna. Medtem nihče ne vidi, da Pauline, ki se spopada z neverjetno grobo družbeno realnostjo, počasi stopa po poti, po kateri ni zakorakal še nihče iz njene družine. Rastoča nacionalistična stranka, ki si želi javnega ugleda, izkoristi Paulinino priljubljenost in jo imenuje za svojo kandidatko na lokalnih volitvah. Leto produkcije: 2017 Država: Francija, Belgija Žanr: drama Režija: Lucas Belvaux Scenarij: Lucas Belvaux, Jerome Leroy Igrajo: Emilie Dequenne, Andre Dussollier, Guillaume Gouix, Catherine Jacob, Anne Marivin
Življenjski slog ljudi se je zaradi številnih dejavnikov precej spremenil. Z njim so se spremenile tudi potrošniške navade, posledično pa tudi njihove kršitve. Potrošniki se danes srečujemo s povsem drugačnimi težavami in izzivi kot v preteklosti in jim največkrat nismo kos. V uredništvu oddaje KODA, ki se ukvarja s potrošniškimi težavami, teme izbiramo glede na aktualno dogajanje v Sloveniji, vprašanja in teme pa nam sporočajo tudi gledalci in gledalke, ki se vse bolj zavedajo, da potrošniki nismo zgolj takrat, ko kupujemo izdelke v trgovini ali plačamo neko storitev, temveč tudi ko sklepamo pogodbe z banko ali zavarovalnico ali ko plačujemo davke za šolstvo, zdravstvo in funkcioniranje države nasploh. Kljub vsemu pa se še vedno ne upamo zahtevati, kar nam pripada. Zato je glavno poslanstvo oddaje KODA prav to, da z opozarjanjem na nepravilnosti ozavešča gledalce in jim pomaga, da izborijo svoje pravice.
Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom (1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju. Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom dr. Aleksandrom Konjajevim. Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji. Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte, kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov. In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.
Šestčlanska kurdska družina Hasan Kalil je pred osmimi leti zaradi vojne zapustila dom in lepo življenje na severu Sirije. Romat je bila vzgojiteljica, mož Ismail pa krojač. V osmih letih po tem, ko so zbežali iz vojnega pekla, sta se rodila še dva otroka. Zdaj si v Sloveniji ustvarjajo novo življenje. Z njimi živita še dve sirski družini z veliko otroki. Vsi so prestali so enake težke dogodke in kljub različnim koreninam (dve družini sta kurdski, ena arabska) se odlično razumejo in si pomagajo. Otrok je veliko in na dvorišču je vedno živahno. Prijatelji, ki živijo v Nemčiji in na Nizozemskem, jih vabijo, naj se preselijo v dežele, v katerih je življenjska raven višja. A Romat meni, da so otroci v Sloveniji varni in jih lahko brez strahu pošilja v šolo. Njihovi sosedje nimajo predsodkov, vendar si ne eni ne drugi ne želijo srečanja. Stopiti iz varnega zavetja ožjega socialnega kroga in narediti korak k novim poznanstvom je izziv za sosede tako na eni kot na drugi strani ograje. Jim bo uspelo vzpostaviti stik in zaživeti kot običajni sosedje?
Saima iz pakistanske skupnosti je povabila Miguela, ki živi tik ob mošeji Pot k miru, na poseben dogodek ob ramazanu. Miguel se je s pakistansko skupnostjo več let prepiral zaradi hrupa. Njegovo stanovanje namreč meji na mošejo, na steno, pred katero je imam vsak dan nagovarjal vernike. Po posredovanju policije in predstavnikov občine so v mošeji steno zvočno izolirali, toda odnosi med sosedi so bili še vedno napeti. Tisti na drugi strani, priseljenci, imajo občutek, da so domačini do njih premalo strpni. Da je premalo zanimanja za njihovo kulturo. “Forum L'Hospitalet” skuša premagati te težave s pobudami za medsebojno spoznavanje in sobivanje.
Zakaj je lahko hrvaški pevec Thompson spet razdelil Slovenijo in postal celo vroče politično vprašanje? Gre res za vprašanje svobode izražanja ali še eno ideološko vprašanje, ki še poglablja razkol? Koliko samostojnih podjetnikov je zaprlo status od začetka epidemije? Gostinci, frizerji in številni drugi obrtniki in prekarni delavci se, kljub denarni pomoči države, bojijo za obstoj, saj je posel močno upadel ali pa ga sploh ni. Virus SARS-CoV-2 je prišel iz vesolja, nastal je v laboratoriju, širi se prek omrežja G5, v resnici sploh ne obstaja, ... Ob pojavu virusa so se pojavile tudi številne teorije zarote. Zakaj toliko ljudi bolj verjame tem teorijam kot znanstvenikom?
Gledališča ponovno odpirajo vrata. Ob upoštevanju posebnih pogojev, predvsem zahtevane varne razdalje med nastopajočimi, nastaja t. i. koronagledališče: brez dotikov, objemov, poljubov, predvidljivo in brez tveganj, in kot takšno izgublja bližino, živost in smisel. V izrednih, umetnosti nenaklonjenih okoliščinah, se gledališki umetniki vse pogosteje sprašujejo o svobodi umetniškega ustvarjanja. Direktorji gledališč Barbara Hieng Samobor, Goran Injac in Uroš Korenčan razmišljajo o finančni krizi in manjšem občinstvu, kar oboje grozi gledališčem, režiserji in igralci pa polni entuziazma spet vstopajo v ustvarjalne procese: Nina Rajić Kranjac, Jan Krmelj, Ivana Djilas, Nataša Barbara Gračner, Bojan Emeršič, Žiga Divjak in drugi. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Špela Kuclar
5. novembra 1605 je štirinajst rimskokatoličanov načrtovalo atentat na protestantskega kralja Jakoba I. in člane parlamenta. Ob kraljevem sklicu parlamenta so nameravali razstreliti Westminstrsko palačo, s čimer bi uničili takratno protestantsko vladavino in jo nadomestili s katoliško. Guy Fawkes, Robert Catesby in somišljeniki so pretihotapili 36 sodov smodnika v klet lordske zbornice. Tik preden naj bi prižgal eksploziv, so Fawksa zalotili stražarji, ki so zaradi anonimnega pisma pregledovali Westminstrsko palačo. Odpeljali so ga v londonsko trdnjavo, kjer so ga mučili, dokler ni izdal imen ostalih zarotnikov. Vse so obsodili na smrt. V Združenem kraljestvu vsako leto 5. novembra prižgejo ognjemet in zakurijo kresove, na katerih zažgejo lutke iz slame v podobi Guya Fawkesa, pred letnim sklicem parlamenta pa se opravi temeljit pregled prostorov Westminstrske palače.
V prvem studijskem pogovoru o delu opozicije pod novo vlado s koordinatorjem stranke Levica, Luko Mesecem. Ali bi sprejem etičnega kodeksa v hramu demokracije dvignil raven razprave? V prispevku o reakciji politike na stiske športnikov ob koronakrizi. V studiu pa še o tem, kaj nam gledališka predstava Gejm pove o poti beguncev v boljše življenje in kaj o trdnjavi Evropa.
Dokumentarni film o profesorju Jožetu Dolmarku nam prikaže portretiranca kot človeka različnih znanj, zanimanj in darov. Dolmarka spoznamo kot umetnostnega zgodovinarja, poznavalca književnosti, filmskega in fotografskega zgodovinarja, filmskega kritika, cineasta, scenarista ter predvsem kot izjemnega pedagoga - intimno, anekdotično in nazorsko. O Jožetu Dolmarku pripovedujejo njegovi prijatelji, znanci in sodelavci, ki skupaj osvetlijo njegovo osebnost z več zornih kotov.
Neveljaven email naslov
