Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nogometaši se vračajo na zelenice. Mi ostajamo pred zasloni. Spremljajte državno prvenstvo v nogometu. Na drugem programu TV SLO.
Že 25 let oddaja Male sive celice živi s sloganom Znanje je neskončno. Četrt stoletja bomo proslavili s spretnostno-inteligentnimi igrami. Se zabavali s tekmovalci in razglasili najboljšega. Letošnje leto je zelo posebno tudi zato, ker sezono končujemo s četrtfinalom in imamo osem zmagovalnih ekip.
Drama »Der staat gegen Fritz Bauer« ali v prostem prevodu »Država proti Fritzu Bauerju« je osvojila veliko nemških nagrad. Pripoveduje zgodbo o državnem javnem tožilcu Fritzu Bauerju, ki si je zadal nalogo preganjati preživele naciste. Tudi sam je nemški Jud, ki je preživel koncentracijsko taborišče in vojno končal v izgnanstvu na Danskem. Zato je bil še posebej željan obračuna z nacisti; niti ne toliko zaradi maščevanja, temveč bolj zato, ker je verjel, da brez obračuna s pošastno preteklostjo niti demokratična sedanjost ne bo mogla resnično zaživeti. Zgodba se začne leta 1957 v Frankfurtu. Bauer prevzame tožilstvo in začne pripravljati aretacije znamenitih nacistov, vendar nič ne poteka gladko. Deležen je številnih groženj s smrtjo, premagovati mora različne ovire, ki mu jih nastavljajo kolegi, tudi sodelavci, ki nikakor nočejo, da bi njegova misija uspela. »Celo moja pisarna je sovražni teritorij,« je nekoč sam ocenil stanje v povojni Nemčiji. Skušajo ga zaplesti tudi v homoerotično afero, ker je tudi sam homoseksualec, skratka, njegovi številni in močni domači nasprotniki bi naredili vse, da bi ga onemogočili. Medtem ko preganja domače naciste, prejme skrivnostno pismo iz Argentine, v katerem se razkrije identiteta Adolfa Eichmanna. Bauer je sumničav do lastne države, ki se še ni v celoti izvila iz nacizma, zato eksplozivno novico ponudi izraelski obveščevalni službi Mossad, kljub grožnji, da bi ga lahko zato v Nemčiji obdolžili izdajstva. Danes v splošnem velja prepričanje, da si brez tožilca Fritza Bauerja ne bi mogli predstavljati moderne Nemčije, torej njene denacifikacije. Da so zahodnonemška sodišča začela bolj preganjati nacistične zločince od poznih 50. let naprej, je predvsem njegova zasluga, čeprav danes ni znan in slaven niti v Nemčiji. Morda bo k temu pripomogel ta film. THE PEOPLE VS. FRITZ BAUER / DER STAAT GEGEN FRITZ BAUER / NEM / 2015 Režija: Lars Kraume / Scenarij: Lars Kraume, Olivier Guez / Igrajo: Burghart Klaußner, Ronald Zehrfeld, Robert Atzorn…
Intimni večerni pogovori, ki rušijo tabuje. Igralka Zvezdana Mlakar se pogovorov loteva strastno, osebno in brez predsodkov. Igralka Zvezdana Mlakar v večernih pogovori svoje osebne izkušnje prepleta z zgodbami zanimivih gostov, ki skozi osebno izkušnjo gledalcem na poljuden način posredujejo večplastno koristno informacijo.
Zgodovinar Dan Snow, egiptologinja Raksha Dave in prekaljeni novinar John Sergeant v Egiptu raziskujejo življenje, rano smrt in zapuščino bržkone najbolj znanega faraona, Tutankamona, ki je umrl pri rosnih 19 letih, pa tudi življenje v starem Egiptu nasploh. Vzporedno spremljajo tudi zgodbo njegovega najditelja, arheologa Howarda Carterja, ki je leta 1922 pod puščavskim peskom v Dolini kraljev odkril Tutankamonovo grobnico in jo po treh tisočletjih pozabe znova odprl, da je svet lahko uzrl čuda v njeni notranjosti.
Borut Krajnc je eden izmed najpomembnejših in najzanimivejših slovenskih reportažnih in dokumentarnih fotografov. V preteklosti je delal za različne časopise, od leta 1991 pa svoje reportaže in fotografije objavlja v reviji Mladina. Je avtor številnih samostojnih razstav, sodeloval je na uglednih skupinskih razstavah doma in po svetu. Borut Krajnc je aktiven državljan, ki z na videz mehkimi pristopi in na simbolni ravni s fotografijami komentira družbeno stvarnost in politiko. Vizijo razumevanja, odprtosti in povezovanja je v 19. stoletju nakazovala gradnja 577 km dolge dvotirne železniške proge med Dunajem in Trstom kot del celotne železniške infrastrukture v Avstrijskem cesarstvu. Gre za izjemen in zahteven podvig inženirja Carla von Ghege, v katerega so verjeli le redki. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Družina Cseppentő se na območju zgodovinskega spominskega parka Ópusztaszer ukvarja z živinorejo. Vsako pomlad odžene svojo 80- do 90-glavo živino na poletne pašnike. Tradicionalen običaj in tudi zahtevno delo, pri katerem se lahko preizkusijo tudi obiskovalci parka.
NaGlas! je 15-minutna oddaja Informativnega programa TV Slovenija, ki se posveča etničnim skupnostim z območja nekdanje Jugoslavije, živečim v Sloveniji. Gre za mozaično oddajo, ki prikazuje kulturne, znanstvene, športne in druge dosežke Albancev, Črnogorcev, Bošnjakov, Hrvatov, Makedoncev in Srbov pri nas. Predstavlja uspešne posameznike, dejavnosti društev in organizacij ter projekte s področja vključevanja priseljencev v slovensko družbo, vse z vidika večkulturnosti in strpnosti. Prispevki so v vseh jezikih narodov nekdanje Jugoslavije.
Ekipa oddaje Na lepše je tokrat obiskala Bled, ki ga je pandemija letos še posebej prizadela. Blejski turizem je bil namreč v veliki večini odvisen od priliva tujih gostov. Letošnje poletje pa bodo poleg Slovencev, nagovarjali predvsem goste v radiju 500 kilometrov, ki lahko v Slovenijo pripotujejo z avtomobilom. Predstavljamo tudi dober turistični produkt izven ustaljenih poti. Grad Rače je izhodiščna točka za zanimivo pohajkovanje po sledeh prvega slovenskega zgodovinskega romana o štajerskem plemiču Ivanu Erazmu Tattenbachu, ki ga je napisal Josip Jurčič.
V Tarči o razmerah v domovih za starejše v času epidemije. Kako so se izpolnjevale tako imenovane liste stanovalcev domov za starejše, za katere bolnišnično zdravljenje ne pride v poštev? So v bolnišnice res napotili vse, ki so bolnišnično zdravljenje potrebovali? V Globusu o razraščanju nemirov v ZDA po še enem usodnem primeru policijskega nasilja nad temnopoltim Američanom. Kako globoko je v ameriško družbo ukoreninjena rasna diskriminacija? Kako na dolgoletne frustracije temnopoltega prebivalstva odgovarja ameriška politika? V Točki preloma o položaju trgovine po preklicu epidemije in sprostitvi ukrepov. Kako so se spremenile nakupovalne navade in kaj – dobrega in slabega – prinaša nedeljsko zaprtje trgovin? Pa tudi o dezinfekciji prostorov z ultravijoličnimi žarki.
Zabavna črna komedija z Julie Delpy v glavni vlogi. Violette je Parižanka v srednjih letih, mama samohranilka, deloholičarka s kariero v modni industriji. Na počitnicah ob Atlantiku spozna Jean-Renéja, čudaškega, a prisrčnega računalničarja. Zaljubita se in Jean-René se preseli v Pariz. Tam pa naleti na maminega sinka Loloja, samozvanega umetnika, ki se ne namerava kar tako odpovedati svojemu prestolu. Mamino srce (… in kreditna kartica) sta vendar samo njegova. Skuje nesramen načrt, s katerim poskusi maminega ljubimca poslovno uničiti. Leto produkcije: 2015 Država: Francija Žanr: komedija Režija: Julie Delpy Scenarij: Julie Delpy, Eugénie Grandval Igrajo: Julie Delpy, Dany Boon, Vincent Lacoste, Karin Viard
Razdvojenost: verska, ideološka in politična – se med Slovenci začne že zgodaj in doseže vrhunec med drugo svetovno vojno. Slovenci svoje zgodovine še vedno nismo razčistili, domala vsak dogodek med drugo vojno se interpretira z izhodišč te ali one strani, pogosto se interpretira v skladu s potrebami, ki jih ima ta ali ona stran, zelo pogosto za politične potrebe. Zagotovo je res, da je k temu prispevala tudi povojna razmeroma enostranska interpretacija dogajanja pred drugo vojno, med drugo vojno in po njej, kar pa skušajo nekateri danes obrniti povsem na glavo. Pogosto smo priče vsaj dvema krajnima interpretacijama dogajanja. Film govori o tem, da je bila med drugo vojno okupacija, da je bil odpor proti okupatorju, da je bila revolucija, da je bila protirevolucija in kolaboracija. Govori o tem, kako je ob napadu na Jugoslavijo in Slovenijo ravnala slovenska tradicionalna stran, meščanske politične stranke, kako so ravnali komunisti; zakaj na tradicionalni strani ni prišlo do odpora, kako so komunisti povezali odpor proti okupatorju in revolucijo; tradicionalna stran pa odpor proti revoluciji združili z okupatorjem, zakaj so nastale vaške straže in kako je prišlo do bratomorne vojne. Tako dokumentarni film skuša razčleniti dogodke in dileme, ki so povezane s polarizacijo, predvsem v času napada Nemcev na Jugoslavijo in Slovenijo in dogajanje osvetliti do kapitulacije Italije, ko se vaške straže vključijo v domobranstvo. Obravnava obdobje od 1941 do 1943. Zgodovino tega obdobja pripovedujejo zgodovinarji, ki zagovarjajo različna stališča, v filmu so pričevalci časa in igralca, potomca ene in druge strani. Odpirata vprašanja, ki so prisotna še danes in Slovence razdvajajo; pričajo, da nosimo razkol v sebi tudi danes in nam ne dovolijo postati sodobna nacija ali pa vsaj zavirajo proces njenega nastajanja, so si razmeroma enotni raziskovalci tega področja.
Neveljaven email naslov
