Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 250-letnici rojstva W. A. Mozarta leta 2006 je bilo vse v znamenju znamenitega skladatelja. Takrat smo tudi na Mozart Tv (MTV) pristavili svoj lonček in pripravili tematski kviz Lepo je biti Mozart. Voditelj kviza je Antonio Salieri (Alojz Svete), v studiu pa je 10 kandidatov: Franz Liszt, Gioacchino Rossini, Ludwig van Beethoven, Peter Iljič Čajkovski, Johann Sebastian Bach, Franz Schubert, Modest Petrovič Musorgski, Edvard Grieg, Falco in celo sam Wolfgang Amadeus Mozart (v vseh vlogah Jure Ivanušič), ki tako kot vsi drugi kandidati želi priti do milijona evrov in s tem dobiti nazaj vsaj drobec tega, kar so na njegov račun zaslužili drugi. Pod taktirko Davida de Villiersa izvajajo glasbo simfonični orkester, komorni in otroški zbor RTV Slovenija. Scenograf je Andrej Stražišar, kostumografka Svetlana Visintin, kreatorka maske Marija Jurovič, avtor scenske glasbe Rok Golob, oblikovalec grafične podobe Marko Vezovišek. Scenarij Jure Ivanušič in Marko Vezovišek, urednica Danica Dolinar, redaktor Daniel Celarec, režiser Samo Milavec.
Topel in izjemno zabaven film je predelava uspešne francoske komedije iz leta 2011, ki je nastala po osupljivi resnični zgodbi. Življenji premožnega poslovneža Felipeja in revnega fičfiriča Tita ne bi mogli biti različnejši, toda usoda preplete njuni poti. Tetraplegik Felipe išče negovalca in naleti na Tita, ki se na razpis sploh ni prijavil. Služba mu v resnici ne leži, ampak denar dobi vnaprej, zato se skuša prikazati v najslabši luči. Toda Titova spontanost je Felipeju všeč, zato ga najame za stalno, prvotno nezaupanje med njima pa počasi prerašča v iskreno prijateljstvo. Film prav nič ne zaostaja za izvirnikom, temveč mu doda še malo argentinskega šarma. Prav mogoče je, da si boste po ogledu požvižgavali popevko Bombon asesino.
Intimni večerni pogovori, ki rušijo tabuje. Igralka Zvezdana Mlakar se pogovorov loteva strastno, osebno in brez predsodkov. Zvezdanin gost je dr. Ranko Rajović, ki bo z nami delil dragocena in znanstveno podprta znanja o zgodnjem razvoju otroške inteligence. Predšolsko obdobje je izjemnega pomena za miselni razvoj otroka. Otrokovi možgani se razvijajo z gibanjem. Pomembno je tudi, da naši otroci učenje doživljajo kot igro. Preveč zaščitniški starši s svojimi ravnanji prepogosto nenamerno zaviramo razvoj svojih otrok. »Če bi imela vse te informacije pred leti, ko sem vzgajala svoje otroke, bi bila bolj samozavestna mama,« je po pogovoru povedala Zvezdana.
Razkošna zgodovinska drama o Maxu Perkinsu, znamenitem knjižnem uredniku pri ameriški založbi Scribner's. Perkins se je založbi pridružil leta 1910, ko so bili usmerjeni predvsem v izdajanje knjig že uveljavljenih avtorjev. Sčasoma je lastnike uspel prepričati, da je prihodnost v iskanju in izdajanju prvencev mladih piscev. Z njegovo pomočjo so zasloveli pisatelji t. i. izgubljene generacije, ki so danes uvrščeni med klasike ameriškega romana – Ernest Hemingway, F. Scott Fitzgerald in Thomas Wolfe. Leto produkcije: 2016 Država: ZDA, Velika Britanija Žanr: zgodovinska drama Režija: Michael Grandage Scenarij: John Logan in A. Scott Berg Igrajo: Colin Firth, Jude Law, Nicole Kidman, Laura Linney, Guy Pearce
Drama… Dorothy bo kmalu stara šestnajst let. Prihaja v občutljiva leta in je v stalnih sporih z mamo. Rada bi kaj več izvedela o svojem odsotnem očetu, a je o tej temi pogovor z mamo nemogoč. Potem nekega dne spozna privatnega detektiva Paula Daensa in se začne z njim družiti pod pretvezo, da gre za neko šolsko obveznost… V resnici pa si od njega želi, da bi ji pomagal najti pogrešanega očeta. Težava je v tem, da se ima Paul za Dorothejinega pravega očeta in da jo že nekaj časa spremlja in opazuje, ne da bi Dorothy o tem kaj sumila… Zanimivo pri zgodbi je dejstvo, da Paul in Dorothy drug pred drugim skrivata in tajita prave motive svojih dejanj, čeprav po drugi strani iščeta resnico drug o drugem. Film odlikuje odlična igra Boulia Lannersa in mlade Manon Capelle.
Pohorski lastnik gozda in lovec, roker Lovro, za prijatelje Džon, samec na pragu štiridesetih, je žrtev novodobne poslovne mahinacije. Ker ni pravočasno uredil dokumentacije za zemljišče, ki je bilo že več rodov v lasti njegove družine, je to prišlo v last pogoltnega župana Frasa. Džon se s tem noče sprijazniti, pravico brezkompromisno vzame v svoje roke in ob pomoči mlade novinarke Alje začne upor malega človeka proti zastopnikom pokvarjenega sistema, v katerem vladajo nasilje, denar in politika. Scenarij: Jure Ivanušič; režija: Boris Jurjaševič; direktor fotografije:Jure Černec V glavnih vlogah: Jure Ivanušič (Džon), Iva Krajnc (Alja), igrajo še: Vlado Novak (Fras), Igor Žužek, Aljoša Ternovšek, Vladimir Vlaškalič, Jernej Šugman
Zgodovina naše zahodne meje in Primorske je boleča. Mnogokrat spregledana in prevečkrat poenostavljena. Požig Narodnega doma je bil le začetek krute poti. Narodni dom v Trstu je bil italijanskim nacionalistom in fašistom trn v peti, saj je bil močan simbol slovenske navzočnosti v mestnem središču. Zato so ga leta 1920 požgali in uničili. Lahko rečemo, da je bil to začetek fašizma v Evropi, ki nam je v nadaljevanju odvzel slovenska besedo in širše človekove pravice. Istega leta je za nas tako usodna Rapalska pogodba začrtala novo mejo, ki je od matice odtrgala četrtino narodovega telesa. Dokumentarni film osvetljuje stoletje v katerem so se boleče spreminjale usode ljudi na Primorskem. Gre za obdobje fašističnega pritiska pred drugo svetovno vojno, med in po njej. Film interpretira čas težkih, nasilnih, krvavih in upornih let, ki kljub padcu nekoč tako spornih meja, še danes ni pomirjen. Skozi usode posameznikov potujemo od Bazoviških žrtev leta 1930, do drugega tržaškega procesa leta 1941, fašistične in nacistične okupacije, taborišč, usmrtitev v Rižarni in do povojne vzpostavitve nove slovensko italijanske meje. Upor proti raznarodovanju je bil pogumen in za mnoge tudi poguben. Tone Kralj je sredi največjega pritiska fašistov drzno poslikal na desetine slovenskih cerkva s subverzivno antifašistično govorico, skladatelj Lojze Bratuž je zaradi pete slovenske besede umrl, številno civilno prebivalstvo je ostalo brez družin in domov. Fašizem je iz Evrope naredil svetovno klavnico. Požig Narodnega doma je bila začetna iskra v pogromu nad drugačnimi. Vprašanje, ki ga izpostavlja film je, zakaj je takrat toliko ljudi po vsej Evropi začelo verjeti, da fašizem pomeni boljši svet in zakaj je sosed sosedu sovrag. V času današnjih nestrpnosti, nacionalizmov in netolerantnosti moramo na to vprašanje vedno na novo opozarjati. Kajti brez spoštovanja drugega boljšega sveta ni.
V kakšni državi želimo živeti? Spraševali smo mlade, pogledali bomo naprej in se obrnili tudi nazaj. Pred vrati tretjega desetletja nas je pričakala epidemija, kako nas je zaznamovala in česa nas je naučila. Gostili bomo junake krize in pronicljive opazovalce družbenega dogajanja. Bodite z nami na predvečer državnega praznika.
Drama. Film, postavljen v propadel motel nedaleč od »najbolj čarobnega kraja na svetu«, floridskega Disney Worlda, pripoveduje zgodbo o razposajeni šestletni deklici Moonee in njenih prijateljih. Moonee je neizmerno živahna šestletnica z bujno domišljijo. Z druščino prijateljev izkoristi vsako priložnost za novo potegavščino, ki ob živce spravljajo sostanovalce. Medtem ko otroci preživljajo brezskrbne poletne počitnice, polne pustolovščin in vragolij, se odrasli spopadajo z manj rožnato resničnostjo. Mooneejeva mama Halley na primer, s katero Moonee živi v pisanem motelu zraven Disneylanda, skuša preživeti sebe in otroka s preprodajo ukradene robe, malimi prevarami in občasno prostitucijo… Film je Willemu Defoeju prinesel nominacijo za oscarja. THE FLORIDA PROJECT / PROJEKT FLORIDA / ZDA / 2017 Režija: Sean Baker / Scenarij: Sean Baker, Chris Bergoch / Igrajo: igrajo Willem Dafoe, Brooklynn Prince, Bria Vinaite, Valeria Cotto in drugi…
Doktor Gregor Pompe je muzikolog, skladatelj in glasbeni kritik. Je predavatelj na muzikološkem oddelku Filozofske fakultete, največ se ukvarja s sodobno glasbo. Zdaj je izšel četrti del Zgodovine glasbe na slovenskem, katerega avtor je prav Pompe. V delu obravnava slovensko glasbo, ki je nastala med letoma 1918 in 2018. Voditelj: Boštjan Jurečič
Prof. dr. Igor Gregorič je eden najuspešnejših srčnih kirurgov v svetovnem merilu. Uspel je zaradi neustavljive želje po znanju, trme, predanosti delu, talenta in odrekanja zasebnemu življenju. Kljub družini, ki je ne vidi zelo pogosto, saj žena in otrok živita v Sloveniji, neutrudno nadaljuje svoje poslanstvo v Houstonu, Teksas. “Neuspeh ne pride v poštev” je mantra, ki je prof. Gregoriča vodila od prvega dne, ko je stopil na ameriška tla. V Texas Medical Center v Houstonu (Teksas) je odšel zato, da bi si povečal možnosti za pridobitev specializacije iz srčne kirurgije v Ljubljani, a usoda je želela drugače. Prva štiri leta je delal brezplačno, praktično živel v bolnišnici, ponoči pilil veščino šivanja na živalskih srcih. Zavedal se je, da če želi kot tujec uspeti v Ameriki, mora biti boljši od drugih. Njegovo zagnanost, vztrajnost, marljivost in talent je opazil tudi sam pionir srčne kirurgije prof. dr. Denton Cooley, ki je prvi na svetu v človeka vstavil umetno srce. V prvem delu dokumentarne oddaje o naporih in vztrajnosti srčnega kirurga iz Prvačine pri Novi Gorici spregovorijo njegovi sodelavci, tekmeci, mentor, žena, študenti in štipendisti, ki po zaslugi in zaradi prof. dr. Igorja Gregoriča trumoma derejo v Texas Medical Center na izpopolnjevanje medicinskega znanja.
Na ta državni praznik in dela prost dan se spominjamo 25. junija 1991, ko je slovenska skupščina sprejela Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, temeljni osamosvojitveni pravni akt. Ob dnevu državnosti bomo v oddaji V kakšni državi želimo živeti razmišljali o najbolj žgočih vidikih sodobne slovenske družbe. Ob 21.15 se bomo z osrednjo državno proslavo, domoljubnimi pesmimi in recitali, poklonili 29. rojstnemu dnevu države.
Neveljaven email naslov
