Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neron, zloglasni rimski imperator velja za psihotika, ki je dal požgati Rim in zagrešil umore matere, soproge in na tisoče kristjanov. Pa se je to res zgodilo? Se je Neron vedel kot drugi vladarji in je bilo vse le zarota zoper njega? V tej igrano-dokumentarni oddaji zgodovinarji, psihologi, kriminalisti in toksikologi z empiričnimi preizkusi in na podlagi dognanj sodobne znanosti razpletejo mrežo laži in intrig.
Dr. Matija Ogrin, sodelavec SAZU, je najboljši poznavalec najstarejših slovenskih rokopisov, zato bo izjemno zanimiv pogovor z njim tudi stik z najstarejšimi pisnimi spomeniki in sploh slovensko kulturo. Med drugim bo v oddaji v starem jeziku naših prednikov prebral rekonstrukcijo krajšega besedila iz časa ustoličevanja karantanskih vojvod v 8. stoletju. Dr. Ogrin pojasni, da je slovenski jezik zelo star, saj se v več kot 1000 letin ni bistveno spremenil. Sploh v primerjavi npr. z angleščino, ki je povsem drugačna kot pred stoletji. Dr. Ogrin je družbeno zelo aktiven, med drugim je predsednik Nove slovenske zaveze, društva, ki neguje spomin na upornike proti revolucionarnemu gibanju med vojno in po njej. Vsako leto od leta 1990 pripravljajo spravno slovesnost v Kočevskem rogu za pobite vojne ujetnike. Letošnja je bila trideseta po vrsti, zgodilo pa se je prvič, da so za glavna govornika povabili predsednika republike in predsednika vlade. Prvič se je tudi zgodilo, da je bila spravna slovesnost ob breznu pri Macesnovi gorici, kjer so bili po ugotovitvah zgodovinarjev in raziskovalcev dejansko pomorjeni slovenski ujetniki. Dejstvo, da je bila prva spravna slovesnost leta 1990, na kateri je govoril tudi predsednik Milan Kučan, pa tudi vse kasnejše, organizirana ob breznu Pod Krenom, vidi dr. Ogrin kot namerno zavajanje nosilcev bivšega režima. Sklepa, da je tudi predsednik Kučan vedel, da se prva in kasnejše spravne slovesnosti do letošnje niso odvijale na kraju, kjer ležijo pomorjeni Slovenci. Namen Nove slovenske zaveze po več kot 75 letih, kar se je vojna končala, je uveljaviti pokop vseh žrtev in hkrati osvetliti kompleksno zgodovinsko dogajanje med vojno in revolucijo skozi prizmo posameznikov in družin, ki jih je prizadelo nasilje. Voditelj: Jože Možina
Prenos iz Kranja. Nogometaši Olimpije bodo po veliki zmagi na večnem derbiju tokrat gostovali v Kranju. 31. kolo državnega prvenstva prinaša zadnji obračun Olimpije in Triglava v sezoni, v kateri so Gorenjci Ljubljančanom že močno grenili življenje. Nazadnje so zmagali tudi v Stožicah. Na jesenskem obračunu v Kranju pa je po vodstvu gostiteljev z 2 : 0 Olimpija prišla do preobrata in zmage. Trener Dino Skender po prihodu na klop kluba iz prestolnice še ne pozna poraza in si želi ohraniti lepo prednost pred najbližjimi zasledovalci v boju za prvaka. Nogometaši Triglava pa si krčevito prizadevajo, da bi se izognili devetemu mestu na lestvici, saj to pelje v dodatne kvalifikacije za obstanek v ligi.
Naturalistično, psevdodokumentarno posnet film, ki nam odpre vpogled v romsko dušo, v slogu Kusturice, Gatlifa in Petrovića. Izvršni producent je bil Martin Scorsese. Režiser s prikazom odraščanja v romski skupnosti na jugu Italije, ki je nastal po dolgotrajnem proučevanju življenja v etnično mešanem okolju, pogumno odstira pogled v svet, ki je običajno skrit našim očem. Pio, ki živi v majhni romski skupnosti v Kalabriji, si želi čim prej odrasti. Pri štirinajstih popiva in kadi ter na vsakem koraku sledi starejšemu bratu Cosimu, od katerega se postopoma uči, kako preživeti in se čim bolje znajti na ulici. Ko Cosima in očeta aretirajo, mora Pio poskrbeti za družino. Prevzame bratov položaj in dokaže, da je vsaj tako dober kot on. A kaj, ko vse ne gre po načrtih in nepričakovani dogodki od njega zahtevajo odgovornost in odločitve, na katere še ni pripravljen … Originalni naslov: A CIAMBRA Leto produkcije: 2017 Država: Italija, Brazilija, Francija, ZDA Žanr: drama Režija: Jonas Carpignano Scenarij: Jonas Carpignano Igrajo: Pio Amato, Koudous Seihon, Damiano Amato, Francesco Pio Amato, Iolanda Amato
Posnetek prvega od veličastnih poletnih koncertov, posvečenih letošnji 250. obletnici rojstva Ludviga van Beethovna. Spremljali boste dve monumentalni deli iz njegovega opusa. V izvedbi 3. klavirskega koncerta se bo predstavila prva dama slovenskega pianizma, Dubravka Tomšič Srebotnjak. Umetnica v letošnjem letu praznuje 80. obletnico rojstva in 75-letnico koncertne poti. V nadaljevanju bo znamenita in veličastna 9. simfonija zazvenela v izvedbi Orkestra in Zbora Slovenske filharmonije pod taktirko gostujočega dirigenta Charlesa Dutoita. Sodelovali bosta naši mednarodno priznani operni divi, sopranistka Sabina Cvilak in mezzosopranistka Monika Bohinec, ter gostujoča basbaritonist Egils Silins in tenorist Rodrigo Porras Garulo.
Čeprav dvojina ni izključno slovenska, saj jo poznajo ne le drugje po Evropi, temveč tudi po svetu, je vendarle naša, posebna. Kje je (bila) prisotna, kaj se z njo dogaja danes in kaj se ji obeta? Na svojevrstnem potovanju skozi čas in slovenske pokrajine se razkrivajo razlike, značilnosti, zanimivosti dvojine, tako v jeziku kot v parnem plesu in partnerskih, medosebnih odnosih. Poglede na večpomensko dvojino vsak iz svoje perspektive odstirajo strokovnjaki in znanstveniki z različnih področij, ki med drugim opozarjajo na pestrost in različnost slovenskih pokrajin. To so razmisleki o dvojini in njeni večplastnosti, zgodovini, razvoju, vlogi, pomenu in današnji (ne)uporabi oz. (ne)izumiranju. Scenaristka Milica Prešeren, režiser Primož Meško, direktor fotografije Aleš Živec, montažer Matjaž Jankovič.
Ženska v življenju uporabi okoli 11 tisoč tamponov, v izdelku pa se pogosto skriva kar deset kemikalij, ki jih med zelo strupene prišteva tudi Mednarodna zdravstvena organizacija. Avtorji dokumentarnega filma obiščejo ZDA, Nizozemsko, Francijo, Belgijo, srečajo se z znanstveniki, ki raziskujejo nevarnost toksičnega šoka, in ženskami, ki jih je uporaba tamponov skoraj stala življenja.
Krimi drama… Pierre, tridesetletni živinorejec je predan svojemu delu. Odkar je prevzel družinsko kmetijo, vse dni posveča svojim kravam mlekaricam, ki jih je tudi poimenoval, vsako s svojim imenom. Je namreč tiste vrste človek - živinorejec, ki vsakega novega telička pričakuje kakor svojega otroka. Čeprav ga mati vseskozi bodri naj vendar začne živeti in si najde žensko, Pierre zaenkrat nima resnih namenov. Edina ženska s katero ima veliko opravkov, je njegova sestra Sara, veterinarka. Z njo se druži, ne toliko iz bratovske ljubezni kot zaradi dejstva, da je Sara veterinarka, ki mu tako ali drugače svetuje in pomaga pri živalih… Te pomoči je zares potreben, saj se je v njegovi čredi zaredila bolezen-epidemija, ki jo lahko zdesetka. Kdo bo prej prikril ali odkril bolezen? On ali veterinarska inšpekcija, ki strogo nadzira kmetije zaradi pretekle epidemije, ki je razsajala po Franciji? Pierre si ne more privoščiti, da mu uničijo čredo. Za svoje krave je pripravljen storiti vse… PETIT PAYSAN / BLOODY MILK / FRA / 2017 Režija: Hubert Charuel / Scenarij: Claude Le Pape & Hubert Charuel / Igrajo: Swann Arlaud, Sara Giraudeau, Bouli Lanners, Isabelle Candelier, Jean-Paul Charuel, Marc Barbé, Valentin Lespinasse, Clément Bresson, Jean Charuel, India Hair…
Prof. dr. Igor Gregorič je svetovno znan srčni kirurg, uspešen raziskovalec, ugleden in večkrat nagrajen znanstvenik. Svoje sanje je uresničil v največjem medicinskem središču na svetu, Texas Medical Centru v Houstonu. Leta 2012 je sprejel povabilo, da vzpostavi in vodi Center za napredovalo srčno popuščanje na univerzitetni kliniki Memorial Hermann Hospital, v kateri tovrstnega zdravljenja prej niso imeli. V le petih letih je prof. dr. Gregorič s svojo ekipo Center s 50 presaditvami srca na leto dvignili med najboljših 5 % po številu presaditev. Po številu vstavljenih mehaničnih srčnih podpor pa je Center med najuspešnejšimi 10-imi odstotki v Ameriki. V drugem delu dokumentarne oddaje skozi oči številnih strokovnjakov spoznamo, kaj zahteva postavitev takšnega Centra in kaj vse je potrebno za uspešno delovanje.
Na afriški celini živi okoli 1,3 milijarde ljudi in kljub sodobnim političnim ureditvam posameznih držav, mnogi ostajajo zvesti tradicionalnim kraljem in kraljicam. Avstrijski umetnostni zgodovinar in fotograf Alfred Weidinger v tridelni dokumentarni seriji obišče Mali, Gano, Sierro Leone, Ugando in Esvatini, nekdanji Swaziland. Tam posname in tako ohrani pričevanja o starodavnih afriških kraljestvih, pa tudi razišče, kako jih postopno spreminjajo sodobnost in različna verstva, predvsem islam.
Globoko v Sahari, na skrajnem zahodu Alžirije, tik ob meji z Marokom, Zahodno Saharo in Mavretanijo, že več kot 40 let stojijo begunska taborišča Sahravijev. Sahraviji so ljudstvo Zahodne Sahare, ki ji v času dekolonizacije afriške celine ni bilo usojeno postati neodvisna država. Danes dve tretjini njihovega ozemlja zaseda Maroko. Taborišča so se spremenila v naselja, poimenovana po mestih v Zahodni Sahari. Eden od njih se imenuje El Aaiún.
Tokrat bo spomine obujala zdravnica Anica Mikuš Kos, ki se je rodila leta 1935 v Ćupriji v Srbiji. Tam je takrat delal njen oče, profesor francoščine Radivoj Franciscus Mikuš, saj so levo usmerjene slovenske intelektualce v tistih predvojnih časih zaposlovali v južnejših predelih Jugoslavije. Mama je bila hrvaška Judinja Marija Friedländer in kar šestintrideset sorodnikov po mamini strani je bilo med drugo svetovno vojno ubitih v koncentracijskih taboriščih, največ v ustaških, v Stari Gradiški in Jasenovcu. Anica je bila z mamo in očetom v partizanih v Slavoniji, po vojni, ob vrnitvi v Ljubljano, pa se je morala zaradi nadaljevanja šolanja najprej naučiti slovenščine, saj je znala govoriti le hrvaško in francosko, oče se je namreč zmeraj pogovarjal z njo v francoščini. Študirala je medicino in specializirala pediatrijo in otroško psihiatrijo, potem pa delovala v različnih službah, kjer se je ukvarjala z otroki. Dolgo je vodila Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, ob tem pa je že skoraj tri desetletja predsednica Slovenske filantropije. In že desetletja skrbi za razvoj prostovoljstva ter za psihosocialno pomoč otrokom na najtežjih kriznih področjih po vsem svetu. Z veliko vnemo in odgovornostjo se posveča beguncem v različnih predelih sveta, tudi na Kosovu in v Bosni ter v Sloveniji. Leta 2006 je bila nominirana za Nobelovo nagrado za mir.
Neveljaven email naslov
