Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prenos iz Ljubljane. Začenja se sklepni del državnega prvenstva v nogometu. Odslej bodo moštva igrala na tri dni. V Stožicah bomo v 32. kolu videli dvoboj prvega in zadnjega na lestvici. Če Olimpija uspešno preskoči Rudar, bo naredila pomemben korak k osvojitvi naslova prvaka. Na drugi strani Rudar, ki ne igra slabo, še vedno lovi prvo zmago v sezoni. Lepo bi jo bilo doseči prav proti vodilni ekipi prvenstva.
Pričevanje o številni Koširjevi družini iz Dolgih Njiv nam opišeta brata: Jakob je bil rojen leta 1927, Matevž pa štiri leta pozneje. Njun oče je bil kolar, v ruskem ujetništvu med prvo svetovno vojno je spoznal tudi grozote boljševistične revolucije. V družini je bilo 13 otrok, trije pa so umrli. Živeli so skromno in hodili služit k tujim ljudem. Po okupaciji so živeli tik za mejo v nemški okupacijski coni. Poznali so revolucionarno nasilje v okolici Šentjošta in trije bratje so se pridružili vaški straži. Oba brata imate odličen spomin, ko opisujeta neverjetne medvojne dogodke, starejši Jakob se je pridružil domobrancem in se udeležil vojaških vaj na Brdu pri Kranju, ki so jih domobranski poveljniki organizirali na svojo roko. Pozneje so Nemci skupino odkrili in razpustili. Po umiku v Avstrijo so ga vrnili s preostalimi. Najprej je preživel strahote na škofjeloškem gradu, pozneje pa še šentviško koncentracijsko taborišče, kjer so večino ujetnikov pobili. Rešilo se je le nekaj mlajših taboriščnikov. Izjemno zanimivo pričevanje vključuje tudi sprehod po Koširjevi kašči, zanimivem krajevnem muzeju, ki domuje v najstarejši stavbi v tem delu Slovenije. Vojne strahote so ostale v spominu; oba pričevalca pa sta si ustvarila lepi družini. Matevž, ki je prevzel bogato stričevo kmetijo, ima pet otrok, Jakob, ki je bil mizar, pa kar deset. Vsi imajo že svoje družine, v katerih je zdaj mnogo otrok in vnukov.
Komična drama … Osamljena, slabo plačana pisarniška delavka iz Tokia, Setsuko, je ženska v srednjih letih s skromnimi veščinami in majhnimi možnostmi. Je tako rekoč brez prijateljev, nima ljubimca in zdi se, da v življenju sploh nima interesov. Osamljena verižna kadilka delovne dni preživlja med pisarno in kadilnico, v sterilnem okolju japonske pisarniške kulture, ustvarjene ob pomoči vsiljivih tovariških napisov in navodil. Nekega jutra, ko na podzemni postaji čaka na vlak, je priča samomoru nekega moškega, ki bi se moral kakor ona odpraviti v službo, pa se je odločil, da življenje konča na tirih. Istega dne v službi opazuje kolega, ki je tik pred upokojitvijo in sprejema čestitke neiskrenih sodelavcev. Ta turoben dan brezobzirno pokaže na dve možnosti, ki ji še ostajata – samomor ali upokojitev! Toda vse se spremeni, ko jo nepričakovano obišče Mika, frivolna nečakinja sredi dvajsetih let, in jo prepriča, da se namesto nje udeleži tečaja angleščine, ki je plačan vnaprej. Največje presenečenje pri tem je nenavadni učitelj angleščine s še bolj nenavadnimi metodami učenja, ki Setsuko najprej spodbodejo k spremembam, nato pa za učiteljem celo odpotuje v ZDA.
Skladatelja Jacquesa Offenbacha povezujemo z elegantnimi melodijami in še posebej z glasbo za ples kankan. Zaradi virtuoznosti so Offenbacha klicali Liszt na violončelu, Giacchino Rossini pa ga je imenoval Mozart Elizejskih poljan. Portretni film Reinerja Moritza skozi zanimive biografske podatke in odlomke iz njegovih del osvetljuje, kaj nam Offenbach, Andrew Lloyd Webber iz devetnajstega stoletja, ki je zabaval celotno generacijo, pomeni danes.
Po nekaterih ocenah je med 15 in 30 odstotki vse svetovne trgovine s hlodovino nezakonite. Dokumentarec sloni na temeljito opravljenem delu raziskovalnih novinarjev na Švedskem, v Franciji, Romuniji in Indoneziji ter razkriva, kako neetično ravnajo nekatera mednarodna podjetja, ki se sicer predstavljajo kot okoljsko visoko ozaveščena. Tako Ikea dokazano sodeluje s podjetjem, ki izsekava romunski pragozd, družba APP pa z nevestnim ravnanjem močno in neposredno škoduje zdravju na tisoče Indonezijcev.
V oddaji "30 let Slovenije - pomen Manevrske strukture narodne zaščite pri osamosvajanju" se bomo sprehodili skozi čas osamosvajanja in čas pred njim, od 1. 12. 1989 - neuresničenega "mitinga resnice" v Ljubljani, do osamosvojitve leta 1991 in tudi skozi čas po njej. O vlogi nekdanje milice, teritorialne obrambe, narodne zaščite in Manevrske strukture narodne zaščite pri osamosvajanju Slovenije bodo z Vido Petrovčič spregovorili udeleženci takratnih dogodkov: Igor Bavčar, Janez Slapar, Vinko Beznik in Slavko Kmetič.
Stanko Čurin je v drugi polovici prejšnjega stoletja na področjih vinogradništva in vinarstva opravil pionirsko delo. Začel je na 39 arih, v 70 pa obdeloval 10 ha. Zmanjšal je donosnost trsov in s tem količino vina – ker ga je zanimala kakovost. Bil je prvi zasebni vinogradnik pri nas, prvi je stekleničil lastna vina, razvil predikatna vina, pridelal prvo ledeno vino in potem po klasični metodi še penino iz njega. Bil je prvi zasebni vinogradnik, ki se je predstavil na ljubljanskem vinskem sejmu, ustanovnik Društva vinogradnikov ljutomersko ormoških goric. Strokovnjaki pravijo, da je premikal meje ne le v vinogradništvu, ampak v kmetijstvu nasploh.
Francosko-nemška dokumentarna oddaja je pripoved o življenju nekdanje iranske cesarice in žene zadnjega iranskega šaha Reze Pahlavija – Farah Dibe Pahlavi. Arhivski posnetki in fotografije, nekateri objavljeni prvič, prikazujejo iransko zgodovino in kulturo pred revolucijo v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Avtorji dokumentarne oddaje Farah Dibo Pahlavi obiščejo tudi v Parizu, kjer živi danes, in jo pospremijo na šahov grob v Kairu.
Je novi koronavirus res tako nevaren, kot nas opozarjajo, in ali je splošna karantena pravi način boja? Kdo zboleva? In zakaj zdravniki ne govorijo o krepitvi imunskega sistema? Mladi sindikalistki Ani Jakopič grozi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ali gre res za uničevanje borbenega sindikalizma, da bi ohranili stara razmerja in privilegije znotraj sindikatov? Ali je letos komarjev res mnogo več kot v minulih letih? Kako se zatiranja komarjev lotevajo posamezne občine in zakaj to ni urejeno na ravni države?
Zay Harding se z Liembo, najstarejšim še delujočim trajektom, odpravi na 500 kilometrov dolgo plovbo po Tanganjiškem jezeru. Na poti obišče znameniti narodni park Gombe in na trekingu z vodnikom išče prostoživeče šimpanze.
Brezmejno je esejistični film ceste in filozofska meditacija o nečem, kar bi lahko kmalu izgubili; je film o Evropi. Filmska pripoved potuje po mejah srednje Evrope in spoznava ljudi, ki živijo ob slovenski meji z Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Italijo. Njihove osebne zgodbe so hkrati pričevanja o vplivu mej na življenje posameznika. Kako meje nastanejo in kako se spreminjajo? Ali lahko obstaja država brez meja? Lahko postavimo meje čustvom, mislim, odnosom, jezikom in idejam? Lirična besedila pesnika Aleša Štegra pripovedujejo o morju, gorah, rekah, gozdovih in nižinah. Vse se spreminja, nič ne ostaja enako, niti meje, ki bežijo mimo kot peščene sipine, dokler nazadnje ne izginejo v nič.
Tista črna kitara, Namesto koga roža cveti, Od višine se zvrti… so že ponarodele pesmi Vlada Kreslina, ki ima pri publiki kultni status. Ta ni posledica samopromocijskih strategij, ampak rezultat osebne karizme in sugestivnega glasbenega izraza. Ta temelji na prepletu tradicionalne panonske melodičnosti, rockovskega uporništva in izvirne pesniško-glasbene govorice. Dokumentarec ”Poj mi pesem” ponuja uvid v ključne faze Kreslinove rasti k avtentičnemu umetniškemu izrazu ter obenem vzpostavlja obrise kulturnega konteksta znotraj katerega deluje že več kot štirideset let. To je film o glasbi in tistih, ki jo imajo radi. Spremljevalna izjava režiserja Mirana Zupaniča: ”Nariši nebo in ptice bodo same priletele.”
Neveljaven email naslov
