Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Globusu: kakšne bodo politične in družbene posledice zdravstvene krize? Kaj vemo o izvoru novega koronavirusa? V Točki preloma pa o gospodarskih posledicah epidemije. Kako hitro si bo opomogla avtomobilska industrija? Kdaj bo zaživel javni potniški promet? In kaj čaka slovensko založništvo in knjigotrštvo?
Lepa Vida velja za enega največjih ohranjenih slovenskih folklornih izročil in mitoloških motivov, ki se je ohranil v ljudski baladi. Prav arhetipskost Lepe Vide jo je naredilo nesmrtno, saj gre v njenem primeru za enega najmočnejših simbolnih likov, katerega obravnava se pojavlja skozi vso zgodovino. Njegova vsebinska kontroverznost je tolikšna, da bo še dolgo lahko navdih različnim obravnavam in interpretacijam. Zanimiva in ilustrativna je misel Antona Ocvirka: »Čim bolj daleč je človek od Lepe Vide, tem bližji ji je, čim bližji ji je, tem bolj daleč je od nje. Vsakdo nosi Lepo Vido v sebi, pa vsakdo hrepeni po njej« . Potem, ko je Prešeren objavil leta 1832 v Kranjski čbelici pesem Od Lepe Vide, je ta ljudska balada vstopila v nov svet in Lepo Vido postavila na pot arhetipa hrepenenja. Ivan Cankar jo je ustoličil kot svoje zadnje dramsko delo, Prešernovi žerjavi so se tu dvignili še višje. Hrepenenje je postalo hrepenenje po neskončnem. Lepa Vida je stopala naprej strmo po poti slovenske književnosti, doživela je preko sedemdeset različnih literarnih obdelav. Če je Cankarja navdahnila Prešernova Lepa Vida, pa je Cankar izzval s svojim delom Rudija Šeliga. Njegova Lepa Vida hrepeni po hrepenenju samem. Šele hrepenenje naredi človeka za človeka je resnica, ki jo že stoletja prinaša Lepa Vida in ta resnica ima ne le slovenske pač pa svetovne razsežnosti. Je obče človeška. Pri realizaciji filma, ki je nastal v produkciji Dokumentarnega programa TV Slovenija, so sodelovali avtorji: scenaristka Nuša Ekar, režiser Božo Grlj, direktor fotografije Jure Nemec, montažer Martin Kastelic.
Komedija … Marion in Ben, tridesetletnika se spoznata prek spletne aplikacije Tinder. Tinder je pravzaprav vse, kar imata skupnega. Toda začetna privlačnost med njima je izrazita, zato se že naslednje jutro po prvem srečanju odločita za skupne počitnice, navkljub svarilom okolice in prijateljev. Njuna destinacija je Bolgarija, nekako »na pol poti« med Bejrutom, kamor si želi Marion in Biarritzom, kamor hoče Ben. Brez posebnega načrta ali priprav in vsak s svojim razumevanjem počitnic, se poženeta v skupno avanturo, ki se bo izkazala za vse kaj drugega kot idealno ljubezensko počitnikovanje … PREMIÈRES VACANCES / FRA / 2018 Režija: Patrick Cassir / Scenarij: Camille Chamoux, Patrick Cassir / Igrajo: Jonathan Cohen, Camille Chamoux, Camille Cottin, Jérémie Elkaïm, Vincent Dedienne, Dominique Valadié, Svetlana Gergova, Bar Levy, Sagi Halperin, Aleksandar Aleksiev, Jean-Charles Clichet in drugi …
2Cellos 2Obraza je tudi v svetu ekskluzivni dokumentarni film, ki predstavlja čelista - Slovenca Luko Šuliča in Hrvata Stjepana Hauserja, ki kot duo 2Cellos žanjeta velike uspehe po celem svetu. V dokumentarnem filmu želimo prodreti skozi lupino zunanjosti in gledalcem predstavite tudi njun svet zasebnih trenutkov na Štajerskem in v Istri, ki ostaja očem javnosti skrit. Njuna pripoved se prepleta s posnetki njunih vrhunskih izvedb (tudi s Simfoničnim orkestrom RTVS) tako klasične kot pop, rock in filmske glasbe in nekaterih njunih prav tako uspešnih video spotov.
V oddaji Panoptikum bomo govorili o vplivu epidemije novega koronavirusa na slovensko kulturo in o strategijah izhoda iz krize. Predstavili bomo delovanje na različnih kulturno-umetniških področjih v času epidemije, osvetlili težave, s katerimi se spoprijemajo umetniki in predstavili načrte Ministrstva za kulturo. Gostje oddaje bodo dr. Ignacija Fridl-Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, Danilo Rošker, direktor SNG Maribor in Jure Novak, strokovni sodelavec društva Asociacija. Voditeljica: Nina Jerman
Drama. Zgodba o devetletni zambijski deklici, ki jo sovaščani obdolžijo čarovništva, je tu pa tam satiričen antropološki portret družbe, v kateri je vraževerje še dandanes nemalokrat močnejše od zakonov. Zaradi manjše nezgode in posledičnega nesporazuma s starejšo žensko v domači vasi, devetletno siroto Šulo sovaščani obtožijo čarovništva in jo izženejo v potujoči "čarovniški tabor" sredi sušne divjine. Tam so čarovnice, med njimi je največ starejših žensk, privezane s trakom, ki simbolizira njihovo ujetost v čarovniško usodo. Malo Šulo ženske - čarovnice takoj posvarijo, naj nikar ne poskuša prerezati traku in pobegniti, če noče, da jo z urokom spremenijo v belo kozo. Šula se tako znajde v zapletenem položaju, saj okolica od nje pričakuje, da se bo vedla in razmišljala kot čarovnica, ona sama pa kot otrok še ne razume, česa je obtožena in zakaj ne more biti več svobodna … Izjava režiserke Rungano Nyoni: "Za mesec dni sem odšla v Gano in obiskala čarovniški tabor (…). Ko smo se malce bolje spoznale, sem se pogovarjala z ženskami, da bi ugotovila razloge za njihove obtožbe. Večina jih je bila starejših. Postale so breme svojim družinam ali so jih zavrgli možje, veljale so za ekscentrične ali brez dlake na jeziku. Čarovništvo je bil pripraven razlog za njihovo odstranitev iz družbe." I AM NOT A WITCH / VB, FRA, NEM / 2017 Režija: Rungano Nyoni / Scenarij: Rungano Nyoni / Igrajo: Margaret Mulubwa (Shula), Gloria Huwiler (turistka), Chileshe Kalimamukwento (priča), Travers Merrill (kmet), Ritah Mubanga (čarovnica), Dyna Mafuni (vodja), Nellie Munamonga (policistka) …
Zakonca Line in Martin imata hišo, dve hčerki, mačka …. in krizo srednjih let. Line je tega dovolj in zahteva ločitev, a ker imata kredit za hišo, kupcev pa ni, se odločita, da bosta ostala v hiši in si razdelila prostore, hkrati bo tako tudi enostavneje skrbeti za hčerki. Medtem ko Line želi nadoknaditi, kar se ji zdi, da je zamudila, se Martin sprva s težavo privaja na novo življenje, a kmalu sreča prijetno Charlotte, s katero postaneta par. Line spozna, da »trava na drugi strani ni bolj zelena« in da Martin morda vendarle ni tako slab. 1. del: Line in Martin živita na videz srečno družinsko življenje, vendar je na prehodu v srednje življenjsko obdobje med njima ugasnila strast. Starše in najboljša prijatelja povabita na večerjo, na kateri jim povesta, da se bosta ločila, zaradi finančnih težav pa bosta še vsaj eno leto živela pod isto streho in izmenično skrbela za hčerki. Njima se zdi skupna od-ločitev idealna, ne pa tudi povabljenim gostom. Slavnostna večerja še daleč ne poteka po njunem načrtu. Režija: Hella Joof Scenarij: Mette Heeno V glavnih vlogah: Maria Rossing, Peter Plaugborg, Stine SchrØder Jensen, Anders Hove, Kurt Ravn, Mikael Birkkjær, Amanda Collin
Parkinsonova bolezen v sodobni družbi zahteva vse večji davek, učinkovitega in varnega zdravila zanjo pa za zdaj še ni. Avtorji dokumentarne oddaje v dveh delih so več let sledili znanstvenikom in bolnikom, ki so se prostovoljno odločili za zahteven nevrokirurški poseg. Ta jim je omogočil vbrizgavanje novega zdravila neposredno v možgane. Kakšne rezultate je prinesel ta način zdravljenja? 1. del Leta 2012 so v Bristolu na 42 prostovoljcih začeli preizkušati novo zdravilo proti Parkinsonovi bolezni. Ustvarjalci filma so šest let s kamero spremljali bolnike, ki so morali najprej prestati zapleteno operacijo: v možgane so jim vstavili katetre, po katerih je polovica prejemala pravo zdravilo, druga polovica pa placebo. Z rednimi kontrolami so ugotovili, da se je nekaterim stanje dramatično izboljšalo, pri drugih pa sprememb ni bilo. Zaradi placeba ali neučinkovitosti zdravila? Na odgovor so morali počakati vse do konca raziskave.
Epidemija koronavirusa bo številne ljudi finančno povsem uničila. Nekateri opozarjajo, da so vladni ukrepi kratkoročni in slabi. Je zdaj čas za univerzalni temeljni dohodek? Osnovnošolkama Lari in Sari šolanje doma povzroča veliko stisko, saj sploh nista imeli računalnika. Težave z novim načinom šolanja imajo učenci, starši in učitelji. Kaj imata skupnega modna oblikovalka in lastnik pivnice? Oba sta čez noč ostala brez dela in oba sta v krizi našla nove priložnosti.
Film prikazuje resnično zgodbo o življenju po holokavstu. Je film o upanju in novem začetku, s katerim obhajamo letošnjo 75. obletnico konca druge svetovne vojne. Poleti 1945 iz Prage na britansko podeželje pripeljejo tristo mladostnikov, ki so preživeli holokavst. Britanska vlada jim zagotovi zatočišče, da si bodo lahko opomogli od grozot vojne. S seboj nimajo tako rekoč ničesar, vsi pa se spopadajo z globokimi psihičnimi ranami. Ker ne vedo, kaj jih čaka, in ker ne znajo angleško, so prestrašeni, po drugi strani pa prijetno vznemirjeni, saj vedo, da je vojne konec. To jim vliva upanje, da bo prihodnost prijaznejša od krute preteklosti.
V tokratni oddaji o aktualni interpelaciji proti ministru Počivalšku in zgodbi o spornih nakupih zaščitne opreme. Govorili bomo tudi o tem, kakšne pasti se lahko skrivajo v digitalnem nadzoru nad (okuženimi) posamezniki. V prispevku o uspešnosti komuniciranja različnih vlad v času epidemije. Vrača se tudi kulturna rubrika Plusminus, ob koncu pa še o tem, kaj vse je šlo narobe pri izbruhu virusa v domovih za starejše.
Kaj nam pomeni obleka, zakaj je potrošniška kultura naravnana v nove in nove nakupe, kako smo povezani s svetovno tekstilno industrijo in kakšne probleme prinaša modna industrija kot ena največjih industrij v svetu tako iz okoljevarstvenega, socialnega in gospodarskega vidika? In kaj je trajnostna moda, kakšne so alternative – od izmenjevalnic in oblačil iz druge roke do njihove modne nadgradnje za nove modne kreacije in recikliranja? Odgovore nam bodo nizali prof. dr. Breda Luthar, Peter Movrin, prof. Almira Sadar in Simona Lampe, spoznali pa bomo nekatere primere dobre prakse pri izmenjavi in recikliranju oblačil.
Neveljaven email naslov
