Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drama. Panajota je 37- letna gospodinja, ki živi z možem in dvema otrokoma v preprosti soseski v Atenah. Njihovo sicer mirno življenje je iztirila gospodarska kriza, ki je najbolj prizadela prav Grčijo. Kostas, Panajotin mož je ostal brez službe in z dvema šoloobveznima otrokoma se težko prebijajo skozi vsakdan. Toda nenadoma se Panajoti ponudi služba … Njej, ki še nikoli v življenju ni imela službe, njej, ki je prišla s patriarhalnega podeželja, neizobražena in nesamozavestna, njej se ponudi služba čistilke v trgovskem centru na obrobju mesta. Čeprav je služba naporna, s spremenljivim delovnim časom in različnimi pritiski od poslovodje »zgoraj«, Panayioto postopoma osebnostno spremeni … Postane bolj neodvisna in s tem bolj svobodna, pridobi na samozavesti in prvič v življenju začuti kanček spoštovanja s strani svoje družine. Ona, ki ni bila nič drugega kot vaško dekle, ki je imela srečo, da jo je Kostas poročil in odpeljal v mesto, ona sedaj preživlja družino, medtem ko mora Kostas, ponosni Grk, doma sesati in voziti otroka v šolo. Tudi ko se izkaže, da je Panajota samo delovna lutka v rokah brezobzirnih novih kapitalistov, ki jo najprej na polno izkoristijo in nato odpustijo, tudi tedaj Panajota ne obupa, ker ni več tista oseba, kot je bila pred službo. Kot človek je spoznala, kaj je svoboda in neodvisnost, začutila je, kaj pomeni, če si spoštovan in čeprav se zdi zopet vse brezupno, ne bo nikoli več klecala od strahu ali pomanjkanja samozavesti … Marisha Triantafyllidou, ki igra Panajoto je s portretom zaposlene čistilke opravila izjemno delo in pripomogla k večji prepoznavnosti filma!
Oskar Schindler, češko-nemški industrialec, je imel v lasti majhno tovarno v Krakovu na Poljskem, kjer je leta 1940 zaposlil judovske delavce. Ko se je pregon Judov krepil, je svoje zaposlene uspel ubraniti pred terorjem, saj je gojil prijateljske vezi z vplivnimi nacisti. Schindler je pred gotovo smrtjo v Hitlerjevih koncentracijskih taboriščih rešil več kot tisoč Judov. Potem ko so jih z vlakom že pripeljali v taborišče, je celo iz zloglasnega Auschwitza rešil 300 svojih delavk. Nagrajeni britanski dokumentarni film je preplet izjemnih pričevanj preživelih. Nastal je leta 1983, zdaj pa so ga restavrirali.
Vedno več vas je, ki informacije, dejstva in novice poiščete v programih javnih medijskih servisov. Na radiu, televiziji in spletu. Poročamo, podpiramo in obveščamo. #koronavirus #covid19 #podprimodobremedije #keepmediagood European Broadcasting Union - EBU
Nespametna poteza, nesreča, bolezen ali trenutek nepremišljenosti lahko človeku življenje za vedno spremeni in ga priklene na voziček. Koliko ga zares priklene – fizično in psihično? Kako se različni posamezniki soočajo z omejitvami? Kaj doživljajo in preživljajo, kaj je njihov motiv, kaj izziv, kaj nepremagljiva ovira? Kako živijo naprej, kdo jim je v oporo, kaj in koliko zmorejo sami, kaj bo jutri? Posebne zgodbe tokrat pišejo junaki z vozička, Nino, Simon, Manca in Gašper, njihovi bližnji, okolica in strokovnjaki. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Marko Naberšnik
Drama. Sankt Petersburg, Rusija. Timofej in Maša sta zaljubljena osemnajstletnika. Spoznala sta se prek baleta. Timofej je talentiran baletnik, ki sanjari o svojih predstavah v »Grand bale« v sodelovanju z velikim Eifmanom, velikim učiteljem in koreografom. Žal so Timofeja zaradi predrznega vedenja v zadnjem letniku izključili iz šole za koreografijo. Vendar mu ob strani stojita, s cerebralno paralizo zaznamovani starejši brat, odličen in talentiran skladatelj, ki za Tomofejeve plesne načrte pripravlja glasbo, in Maša, njegovo dekle, tudi talentirana baletka in hči koreografske ikone, nekoč prima balerine…. Pred plesnim parom je na vidiku uspešna baletna in na sploh življenjska prihodnost, vendar se v njuni usodi vpletajo vplivni starši, vsak s svojim temačnim ozadjem in družbenim aktivizmom, ki ni nič drugega kot paravan za pohlep … DANGEROUS DANCING / RUSIJA / 2018 Scenarij in režija: Ekaterina Dvigubskaya / Igrajo: Evgeny Sholkov, Anastasia Shevtsova, Igor Grabuzov, Maxim Vitorgan, Evgenia Igumnova, Gennady Smirnov, Daria Poverennova, Oksana Bazilevich, Dean Fan, Boris Eifman, Andrei Papanin, Natalya Martynova, Anna Pereleshina, Natalya Parashkina …
V oddaji Osmi dan izpostavljamo beneški arhitekturni bienale, ki sta ga pred dvema letoma kurirali Yvonne Farrell in Shelley McNamara. Irski arhitektki sta tudi letošnji dobitnici največje nagrade za arhitekturo: Pritzkerjeve nagrade. Spominjamo se našega največjega umetnika med arhitekti Jožeta Plečnika in razkrivamo, kako se je pri nas razvijala moderna kuhinja. In še o Evroviziji, ki je prvič, odkar poteka, odpovedana.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. Priložnost osvojiti 20.000 evrov bo imel tokrat Tim Prezelj iz Križa pri Komendi, ki zaključuje magistrski študij molekulske in funkcionalne biologije. Že od malega ga je zanimal živalski svet, ukvarjal se je predvsem s kobilicami in poznal vseh 142 vrst, ki živijo v Sloveniji. Tudi doma mu delajo družbo številne živali, tudi kače in kuščarji. V pomoč mu bo prijatelj Anton Špenko. En tekmovalec v bitki s časom, dvanajst vprašanj na poti do visoke denarne nagrade, sedem jokerjev za srečo in eno pravilo: ni umika! Le znanje, strategija in sreča vodijo do vrha. A kako na njem ostati?
Britanec Monty Halls se odpravi po gorskih poteh Evrope, ki so jih med drugo svetovno vojno premagovali zavezniški vojaki, da bi prišli na svobodo. 1. del: Pireneji V prvi oddaji se povzpne čez Pireneje. Med drugo svetovno vojno je čez to gorovje pobegnilo okoli 33 000 ljudi. Med njimi je bil tudi takrat 19-letni Bob Frost, ki so mu življenje rešili člani odporniških gibanj. Zavezniški vojaki, ujeti na zasedenem ozemlju, so se brez opreme in slabo pripravljeni reševali čez strme gorske grebene, deroče reke, strnjene gozdove, v snežnih zametih in največkrat kar v temi. Izvemo, kako iz britvice izdelaš kompas, zakaj so uporabljali svilene zemljevide, kaj je bodrilo ubežnike in kaj so vojaki prestajali na poti v svobodo.
Izjemna fizična preobrazba igralca in sorežiserja Manola Cruza v portretu hudo bolnega moškega na obrobju kolumbijske družbe je po vsem svetu ganila in navdušila tako žirijo kot občinstvo na različnih filmskih festivalih. Med njimi omenimo nagradi občinstva in žirije na festivalu Sundance leta 2016 in nagrado občinstva zmaj na LIFF-u leta 2016. Na kolumbijski obali Karibskega morja skupnost ribičev in delavcev živi v hišah na vodi, ker si zaradi revščine ne morejo privoščiti domovanja na kopnem. Osemindvajsetletni Alberto, ki trpi za mišično distrofijo, v eni takšnih hišk prebiva z materjo Roso, ki mu že skorajda na meji obsedenosti posveča vso pozornost. Njegova edina obiskovalka je Giselle, prijateljica iz otroštva, ki kljub Rosinemu nasprotovanju pride na nenapovedan obisk. Albertovo bolno telo je s tem pred vprašanjem, ali je zmožno znova okusiti slo po življenju. Leto produkcije: 2016 Država: Kolumbija Žanr: drama Režija: Carlos del Castillo, Manolo Cruz Scenarij: Manolo Cruz Igrajo: Manolo Cruz, Vicky Hernández, Viviana Serna, Jorge Cao, Mile Vergara
Že desetletja velja, da je pitje mleka del zdravega prehranjevanja. Nutricionisti svetujejo redno uživanje mlečnih izdelkov. A kako zdrav je ta napitek danes? V njegovo intenzivno pridelavo so namreč vključeni tudi prirejena krma in antibiotiki. Del strokovne javnosti trdi, da procesi hlajenja, sterilizacije, pasterizacije in homogenizacije uničujejo proteine, kar naj bi vplivalo na porast alergij, intolerance, celo rakavih obolenj. Drugi strokovnjaki očitke ostro zavračajo. Je torej dnevni mlečni odmerek, ki ga običajno zaužijejo ljudje, prevelik ali ne?
Celovečerni dokumentarec pripoveduje zgodbo o trpki in boleči usodi ukradenih slovenskih otrok med drugo svetovno vojno in po njej. Prikazuje jo tako na kolektivni ravni, kot skozi konkretne primere posameznikov. Na pot spominov nas odpelje prof. dr. Janez Žmavc, predsednik Društva taboriščnikov ukradenih otrok. Z njim in še z nekaterimi ukradenimi otroci, ženskami in moškimi, obiskujemo postaje njihovega vojnega otroštva brez staršev. Od zbirnega in razločevalnega centra v slovenskem Celju, preko prehodnega taborišča Frohneleiten v Avstriji, do nemških taborišč Eisenstein (danes Železná Ruda na Češkem), Saldenburg , Neustift, Himmelberg, Seligenporten, Mainburg, Kastl na Bavarskem in Saškem. Zgodbe ukradenih otrok nas zapeljejo tudi v Neumarkt, Nürnberg in zloglasni Auschwitz, v katerem so umirale njihove matere. Ob Celju je še nekaj prizorov posnetih v Sloveniji, na domači zemlji, na katero so zaradi svoje in družinske tragedije še posebej navezani. Na lokacijah nekdanjih otroških taborišč v Nemčiji se ukradeni otroci srečujejo z nemškimi župani, lokalnimi zgodovinarji in redkimi pričami. Po sedmih desetletjih pride do soočenja nekdanjih »banditenkinder« in »deutschekinder«, z ideologijo nacizma zaznamovanih slovenskih in nemških otrok, žrtev in pričevalcev druge svetovne vojne - danes ostarelih mož in žena sredi Evrope 21. stoletja. Kesanje in odpuščanje. Zamolčano in težko izgovorjeno. Pogled v oči in stisk roke. Za spomin in v opomin. V filmu nastopajo ukradeni otroci - Janez Žmavc, Stanka Završnik, Iva Lamut, Lizika Lacko, Edi Petrič, Stanko Zagode, Marija Razputnik, Franc Remic, Janez Štiglic, Vili Vresk, Ivan Acman, Erika Matko-Ingrid von Olhafen, Franci Zagožen, Marija Kačičnik, Jožefa Dobrotinšek, Jože Homar in drugi ukradeni otroci.
Z oskarjem nagrajeni celovečerni dokumentarni film je resnično neverjetna zgodba o ameriškem glasbeniku Sixtu Rodriguezu, ki mu v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja usoda in glasbena kariera nista bili ravno naklonjeni. Medtem ko se je mnogokrat tudi s težavo prebijal skozi življenje kot gradbeni delavec, je njegova glasba dajala krila gibanju proti aparthajdu v Južni Afriki. Tam so ga ves čas naravnost častili. Njegovi oboževalci, ki niso nasedli vesti o domnevnem glasbenikovem samomoru, so ga v devetdesetih letih prejšnjega stoletja poiskali in mu končno prinesli zasluženo mednarodno priznanje. Režija: Malik Bendjelloul
Neveljaven email naslov
