Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Mene čudi od kod to histerično nasprotovanje vsemu, kar vlada naredi. Se mi zdi, da to sodi v ta slovenski vzorec neverjetne nestrpnosti, ki vztraja v delu javnega in političnega prostora, do tistega, kar ni del pridobitev revolucije," pravi dr. Žiga Turk, intelektualec, ki razgalja aktualno dvoličnost politične in medijske stvarnosti v državi.
Dokumentarni film, ki nam približa Kocbeka kot pesnika, v katerem je skrit ves Kocbekov človek. Kadar bralec, ki ima vsaj malo zgodovinskega spomina ali znanja, seže po Kocbekovem delu, se kar iznenada, hote ali nehote, skupaj s pesnikom znajde pogreznjen v zgodovino. Kako to, da ga branje dnevnikov, esejev in novel, da, celo pesmi sili v zgodovinski dialog z avtorjem? Slovenski narod je stopil v dvajseto stoletje brez demokratične izkušnje, obremenjen z zagatno dediščino klerikalizma in skromno svobodomiselno tradicijo. Kocbekov čas, zaznamovan z dvema totalitarizmoma, fašizmom in komunizmom, je zato poln travmatičnih trenutkov, prelomnih dogodkov in usodnih odločitev. Nanje se Kocbek ni samo dejavno odzival, ampak jih je s svojo stvariteljsko vnemo tudi sprožal. Tako je njegova umetniška, intelektualna in politična usoda tesno povezana z vsemi vozli in ranami narodove polpretekle zgodovine, z vsemi vprašanji, na katera še nismo dobili polnih odgovorov. O Kocbeku se sicer zdi, da vemo mnogo: tu so njegovi dnevniki in njegovo zbrano delo, ki ga je pronicljivo in v spoštovanja vrednem obsegu uredil in komentiral dr. Andrej Inkret. Našel je tako rekoč vse, kar je bilo relevantnega o Kocbeku zapisanega, od zasebnih pisem do partijskih in udbovskih zapisnikov. Našel je vse, kar je dostopno. Kajti tisti Kocbekovi dnevniki, ki so nekega poletja izginili iz pesnikovega zaklenjenega stanovanja, so očitno poniknili v policijskih arhivih. Samo upamo lahko, da ne za zmeraj. Vse dosegljivo gradivo je bilo na voljo tudi za pričujoči film. Njegova posebnost - in mogoče je to prednost - je v tem, da je bil čas za izrabo te kompleksne in bogate snovi omejen na devetdeset minut.
Namesto Izodroma smo vsako dopoldne od ponedeljka do petka pripravili poseben počitniški spored za otroke in mlade. Začnemo, kot ste vajeni, ob 9.00. Najprej bodo risanke, potem zanimivi otroci iz cele Evrope v seriji To sem jaz in ljubki mladički iz celega sveta v seriji Mladički. Z Ivi boste lahko šli na otok Tikopia v dokumentarni seriji Sporočilo v steklenici in potem še vsak dan uživali v filmu, igranem ali animiranem. Natančni sporedi bodo tudi na Izodromovi spletni strani.
Slovenska avtorska oddaja, ki odpira vrata v hiše in stanovanja, slikovite vrtove, razkriva objekte, ki so zanimivi zaradi svoje domiselne zasnove. Skozi prispevke nas v oddaji vodi priljubljeni voditelj Boštjan Romih. Boštjan in novinarji Jasna Marin, Anja Prusnik in Stane Sušnik obiskujejo hiše in stanovanja ter s pomočjo slovenskih arhitektov odkrivajo domiselne arhitekturne rešitve. Oddaja je zanimiva za vse, ki jih zanima arhitektura in oprema ambientov, ki želijo opremiti ali prenoviti dom, ki radi prenavljajo sami in iščejo ideje za majhne in stroškovno sprejemljive spremembe doma, za tiste, ki nameravajo graditi, želijo pogledati v sosedovo stanovanje ali izvedeti kaj več o sodobnih smernicah opreme in gradnje ter o ureditvi okrasnega vrta.
Vsako popoldne na TV SLO 2. Posnetke si lahko ogledate tudi na https://www.rtvslo.si/tv/na-zahtevo?q=zmage+so+doma
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. Anica Knez prihaja zaselka Prelesje pri Litiji, kjer imajo doma kmetijo s 14 glavami živine. Poleg dela na kmetiji hodi tudi v službo. Zase pravi, da je poklicni vampir, dela namreč v laboratoriju za odvzem krvi. Njena velika želja je zaigrati na amaterskem odru, v kakšni komični vlogi. V Jokerju pa bo nastopila v družbi svojega sina Miha. En tekmovalec v bitki s časom, dvanajst vprašanj na poti do visoke denarne nagrade, sedem jokerjev za srečo in eno pravilo: ni umika! Le znanje, strategija in sreča vodijo do vrha. A kako na njem ostati?
»Če ne bi bilo raziskovanja, bi se še vedno nahajali v kameni dobi ali še kje prej.« Dr. Jana Rošker (Filozofska fakulteta UL) »Vse, kar nas obdaja, vse, v kar smo oblečeni, vse, kar primeš v roko, je rezultat nekega raziskovanja v preteklosti.« Dr. Anton Meden (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo) Raziskovanje je pustolovščina za um je dokumentarni film, ki je nastal v okviru projekta EU Evropska noč raziskovalcev. Filozofska fakulteta UL je skupaj s 14 fakultetami in umetniškimi akademijami Univerze v Ljubljani predstavila raziskovalke in raziskovalce, ki delujejo v zelo različnih disciplinah. Namen filma je predstaviti širši javnosti, predvsem pa mlajšim, ki se za poklicno pot šele odločajo, kaj raziskovalci sploh počnejo. V dokumentarnem filmu tako spregovorijo astrofizik, kemik, japonologinja, sinologinja, literarni teoretik, speleologinja, veterinarka in drugi. Odgovarjajo na vprašanja, kaj jih je vodilo pri izbiri poklicne poti, kaj jih kot raziskovalce vznemirja, kako raziskujejo v svojih disciplinah in kaj jih žene, da so pripravljeni tudi veliko prostega časa posvetiti poklicnemu delu. Odgovori so zelo raznoliki, vsem sodelujočim pa je skupno to, da svoje poklicne izbire ne bi zamenjali in da ohranjajo žar za raziskovalno delo kljub temu, da okoliščine zanj niso vedno najboljše. Da je raziskovanje pustolovščina za um, dokazuje tudi ta dokumentarni film. Pa naj bo to raziskovanje v laboratoriju, skrivnem podzemnem svetu ali pa v svetu glasbe, knjig in vesolja. Kot pravi dr. Primož Vitez (Filozofska fakulteta UL): »Ko raziskujemo neki pojav znotraj družbe, v resnici raziskujemo sami sebe.« Dr. Tomaž Zwitter (Fakulteta za matematiko in fiziko UL) pa sklene: »Splača se delati to, kar rad delaš, če delaš le zaradi denarja, se bodo stvari prej ali slej zalomile.«
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Vsako popoldne na TV SLO 2. Posnetke si lahko ogledate tudi na https://www.rtvslo.si/tv/na-zahtevo?q=zmage+so+doma
Film temelji na avtobiografskem romanu Marguerite Duras, pisateljice, avtorice dramskih iger in besedil za filme ter esejistke. Velja za eno najpomembnejših predstavnic sodobne francoske literature. Pariz, 1944. Marguerite in njen mož Robert Antelme sta aktivna člana odporniškega gibanja. Ko Roberta deportira gestapo, se začne njena agonija čakanja na njegovo vrnitev. Marguerite se dobiva z Rabierjem, lokalnim kolaboratorjem, in tvega vse, da bi rešila Roberta, za katerega ni jasno, ali ji res hoče pomagati, ali pa le pridobiti informacije o protinacističnemu delovanju. Režija: Emmanuel Finkiel Scenarij: Emmanuel Finkiel Igrajo: Mélanie Thierry, Benoît Magimel, Benjamin Biolay, Shulamit Adar, Grégoire Leprince-Ringuet, Emmanuel Bourdieu
Ljudje z demenco živijo v domačem okolju ali pa v institucijah, kot so domovi za starejše, saj svojci ne zmorejo sami skrbeti zanje, temveč potrebujejo strokovno pomoč – tako za obolelega kot tudi zase. Avtorski film Ne pozabi name je dokumentiral vsakdan osebe z demenco, ki živi v Domu za starejše občane Petra Uzarja v Tržiču. V domu in lokalni skupnosti sta se v zadnjih letih na podlagi izobraževanj in celostne oskrbe stanovalcev z demenco razvila drugačno razmišljanje in drugačen odnos do varovancev, predvsem v želji po ohranitvi njihovega dostojanstva. Film prikazuje običajen dan v enoti, ob tem pa razkriva mrežo odnosov, ki so se spletli med stanovalci, med stanovalci in zaposlenimi ter tudi med svojci in zaposlenimi. Kako se pogovarjati s človekom z demenco, kako ga pomiriti, pripovedujejo zaposleni, ki so vsak dan ob varovancih. Sanjin Švajger, režiser: »Pri oblikovanju strukture zgodbe sem se zavedal, da se o domovih načeloma poroča takrat, ko je nekaj narobe. Torej je medijska (re)prezentacija institucionalne oskrbe večkrat neupravičeno negativna. Zato sem ta film oblikoval kot zgodbo o uspehu, ki pa je hkrati lahko tudi vzor ali pa mogoče vodilo drugim domovom in inštitucijam pri oblikovanju programov za oskrbo oseb z demenco.«
V oddaji Osmi dan brskamo po arhivu. Predstavljamo Nobelovo nagrajenko, Poljakinjo, Olgo Tokarczuk in se spominjamo slikarja Riharda Jakopiča, ki je pomembno zaznamoval slovenski likovni prostor. V času priprav na maturitetni esej pa še o literaturi Ivana Cankarja.
Neveljaven email naslov
