Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Večino pridelkov smo z vrtov že pospravili. Pri družini Plohl Krevh vrtnine, ki jih ne pojedo sproti, predelajo. Gospa Martina nam je pred časom že pokazala, kako pripravlja vegeto iz jušne zelenjave. Tokrat pa razkrije, kako bo shranek obogatila s suhimi gobami.
Drobne vile, ki jih izdeluje Ksenija Vesenjak Kutlačić s posestva Koki v Hrastovcu, so ne le umetelne, iz naravnih materialov, pač pa tudi dišeče. Osnova so namreč posušena zelišča. Vilinske lase poustvari s pravo volno, 'bingljajo' pa lahko kot okrasek na oknu, vratih, smrečici, celo v vozilu.
Česen je že iz preteklosti cenjen zaradi zdravilnih učinkovin, pa tudi ostrega okusa. Vsaj 4 leta ga ne sadimo na isto mesto. Sicer smo pri nas vzgojili šest sort česna. Zanje v laboratorijih Kmetijskega inštituta Slovenije vzpostavljajo selekcijo brezvirusnega semenskega materiala, na poskusnih posevkih pa preverjajo, kje najraje raste.
Pripravimo vrtnice na zimo, natančneje sneg. Matjaž Mastnak v rožnem vrtu Arboretuma Volčji Potok razloži, kako pravilno prirezujemo veje rugozi, grmičasti ter popenjavo rastoči vrtnici. Osutih vrtnic ne pokrivamo s praprotjo ali vejami iglavcev, grmičaste in popenjave sorte pa jeseni poškropimo z bakrovim pripravkom.
Šalotka je čebula, ki jo od navadne jo ločimo po gnezdu z več čebulicami, ki se razvijejo ob čebulnem krožcu. Najprej razvije korenine in liste, nato se zdebelijo čebulice, ki na koncu rasti mirujejo; takrat šalotka pridobiva okus. Proti naletu škodljivcev čebulnice pokrivamo. Zaradi virusov so pred leti skoraj opustili gojenje edine slovenske sorte – Pohorke.
Grozdi jerebike dozorevajo visoko v krošnjah in nasitijo predvsem ptice. Ker pa so plodovi bogati z vitamini in delujejo protivnetno, iz njih pripravimo zanimivo ozimnico. Jasmina Pepel pravi, da so dostopnejše gojene sorte prav tako hranilne. Pojasnila bo tudi, zakaj moramo oranžne jagode toplotno obdelati.
Pri nas živita dve vrsti ježev od 16 na svetu. Ta vsejeda žival je na gredicah lahko nepogrešljiv pomočnik, saj se poleg žuželk loti tudi polžev. Sebastjan Lipar pokaže, kako mu iz naravnih materialov postavimo enostavno prezimovališče, če nam ga uspe privabiti na svoj vrt.
Vsestransko uporabna je tudi jagodičnica, zimzelena sredozemska grmovnica. Letos so drobne, gozdnim jagodam podobne, a bolj kiselkaste plodove Krevhovi že konec septembra nabirali na Krku. Pripravijo džeme, sokove in 'zimski zdravilni liker'.
Divji kostanj so nabirali že naši predniki. Pri Podgorškovih pa iz njega še zdaj, ko iz sredice iztisnejo kar največ, izdelujejo tinkturo za blaženje tegob pri krčnih žilah in bolečih sklepih. S prahom iz posušenega divjega kostanja si pomagajo pri vnetem grlu.
Posušene aronije so odlično dopolnilo sadnemu kruhu in pecivu. Irena Cigula pa je ugotovila, da se v taki obliki v čaju ne obnesejo. Zaupala nam bo, kako pripravi okusen čaj, v katerem porabi tudi enkrat stisnjene tropine.
V idili in strmini Trnovega Hriba nad Laškim Jure Aškerc goji priročno zelenjavo in sadje, je pa tudi velik ljubitelj občutljivejših rastlin. Kako poskrbeti za posodovke pred zimo in jih okrepiti, da se ubranijo škodljivcev, ga pouči Nevenka Breznik Beton, strokovna sodelavka kluba Gaia.
Le nekaj kvadratnih metrov terase na Bizeljskem na gosto prekriva 30 let stara brajda aktinidij. Osnova dobre vzgoje je, razloži inženir agronomije Primož Dececco, pravilno obrezovanje. Kivije pobirajo v suhem vremenu. Letos imajo rekordno veliko pridelka.
Neveljaven email naslov
