Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sebastjan Lipar je lani močno prikrajšal sobno juko. Spodnji del debla s koreninami je pustil v loncu, iz njega je nekaj tednov kasneje že nastala nova rastlina. Odrezan del je razrezal na krajše potaknjence. Kako so uspeli, nam pokaže tokrat.
Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom.
Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek.
Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine.
Poleti žanjemo tudi rožmarin, ki ima največ eteričnega olja v cvetovih in mladih listih. Zelene vršičke režemo s srpom ali škarjami in jih destiliramo. Vejice tudi posušimo za čajne mešanice ali jih prelijemo s sončničnim olje in naredimo masažno olje.
Pri Sebastjanu Liparju skozi sezono spremljamo, kako uspevajo rastline na visoki gredi, ki jo je postavil lani. Zaščitena z mrežo je letos dobro prenesla tudi poletno točo.
Ali ste vedeli, da si lahko v 20 slovenskih splošnih knjižnicah izposodite tudi semena vrtnin? Ko obrodijo, semena poberete in vrnete v knjižnico. Potrebujete le člansko izkaznico. O postopku izposoje in pridelku smo se pozanimali v Knjižnici Rogaška Slatina ter uporabniku Marku Karlinu.
Sebastjan Lipar je nabral cvetoče vejice hibiskusa in metuljnika, s travnika pa nekaj trav in divjega korena. Sestavil je prekrasen poletni šopek.
Ker je bila pomlad deževna in hladnejša, so prvi posevki paradižnika na številnih vrtovih propadli. Junijsko sajenje sadik se je bolje obneslo in paradižnika bo tudi letos dovolj. Avgusta zori, pri tem pa ne smemo pozabiti na nego rastlin tudi v njihovem zrelejšem obdobju.
Med redkejšimi poleti cvetočimi okrasnimi grmovnicami sta hibiskus in metuljnik. Pri prvem nabiramo cvetne in zelene liste ter zelena semena za čaje. Metuljnik oz. davidova budleja pa se hitro razmnožuje, zato rastlino uvrščamo med invazivne tujerodne vrste. Na vrtu Sebastjana Liparja hibiskus in metuljnik tvorita cvetočo živo mejo.
Vedenje o zdravilnih učinkovinah koprive se prenaša iz roda v rod, spomladi iz mladih listov pripravljamo špinačo, jeseni pa nabiramo semena. Posušimo jih ali jih v jogurte, juhe oz. na solate potrosimo kar sveže. Ste vedeli, da spadajo med super živila?
Neveljaven email naslov