Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi v okrasnem vrtnarstvu razmišljajo o trajnostni oskrbi. Trajnic, ki so kraljevale poleti in se jeseni odpravljajo k počitku, ne zavržemo, dosadimo raje jeseni cvetoče lepotice.
Sebastjan Lipar je lani močno prikrajšal sobno juko. Spodnji del debla s koreninami je pustil v loncu, iz njega je nekaj tednov kasneje že nastala nova rastlina. Odrezan del je razrezal na krajše potaknjence. Kako so uspeli, nam pokaže tokrat.
Na sejemskem skupnostnem permakulturnem vrtu že desetletje preizkušajo različne metode sonaravnega pridelovanja zelenjave. Uredili so 9 podkvastih gredic, ki so jih lani prenovili in prekrili s kompostno zastirko. Kako so letos uspevale zelenjadnice brez zalivanja in posebne oskrbe, smo preverili v oddaji. Pravijo, da se uspešnost vrtičkarske sezone pozna po paradižnikih. Nekaj paradižnikov sta Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš z gred v Gornji Radgoni že odstranila, na prosta mesta posadila zelenjadnice, ki jih uživamo do začetka zime.
Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine.
Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek.
Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom.
Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
Pri Sebastjanu Liparju skozi sezono spremljamo, kako uspevajo rastline na visoki gredi, ki jo je postavil lani. Zaščitena z mrežo je letos dobro prenesla tudi poletno točo.
Ali ste vedeli, da si lahko v 20 slovenskih splošnih knjižnicah izposodite tudi semena vrtnin? Ko obrodijo, semena poberete in vrnete v knjižnico. Potrebujete le člansko izkaznico. O postopku izposoje in pridelku smo se pozanimali v Knjižnici Rogaška Slatina ter uporabniku Marku Karlinu.
Poleti žanjemo tudi rožmarin, ki ima največ eteričnega olja v cvetovih in mladih listih. Zelene vršičke režemo s srpom ali škarjami in jih destiliramo. Vejice tudi posušimo za čajne mešanice ali jih prelijemo s sončničnim olje in naredimo masažno olje.
Ker je bila pomlad deževna in hladnejša, so prvi posevki paradižnika na številnih vrtovih propadli. Junijsko sajenje sadik se je bolje obneslo in paradižnika bo tudi letos dovolj. Avgusta zori, pri tem pa ne smemo pozabiti na nego rastlin tudi v njihovem zrelejšem obdobju.
Vedenje o zdravilnih učinkovinah koprive se prenaša iz roda v rod, spomladi iz mladih listov pripravljamo špinačo, jeseni pa nabiramo semena. Posušimo jih ali jih v jogurte, juhe oz. na solate potrosimo kar sveže. Ste vedeli, da spadajo med super živila?
Neveljaven email naslov