Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srednje šole po novem dijakom-priseljencem zagotavljajo od 120 do 160 ur dodatnega pouka slovenščine, kar je skoraj dvakrat več kot pred tem. Toda, ali je to dovolj – smo studiu vprašali strokovnjakinjo za migracije ZRC SAZU dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Predstavili smo izkušnji dveh 19-letnih dijakov, priseljenih s Kosova. Kako bi se varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer zoperstavila sovražnemu govoru? Zakaj se najbolj prodajana pisateljica v Srbiji Jelica Greganović počuti kot tuji delavec v domovini? Navdihujoča zgodba iz Društva Ljiljan: njegovi člani so nehali čakati na mesto ali državo in so sami kupili prostore prvega Bosanskega kulturnega centra pri nas.
Težava povratnikov je, da vrnitev ni mogoča. Ne gre za to, da pozneje, ko se vrnejo tja, kjer so živeli, spoznajo, da ta kraj ni več enak, temveč za to, da oni niso več taki, kakršni so bili – tako razočaranje mnogih, ki so sicer zapustili svoje države ob občasnih obiskih rojstnih mest, v studiu NaGlasa! pojasni srbski pisatelj Dragan Velikić. Njegov najnovejši roman Preiskovalec je pravkar v slovenščino prevedla Đurđa Strsoglavec, sicer vodja katedre za srbščino in hrvaščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preverili smo, kaj študente vodi k vpisu južnoslovanskih jezikov. Proti upadu zanimanja za ta študij so jim na pomoč priskočili celo kitajski kolegi. Po zdaj že kultnih Outsiderju, Porno filmu, Sladkih sanjah in drugih filmih je Zlatjan Čučkov letos končno prejel vesno - najvišje slovensko priznanje za montažo, in sicer za dokumentarec Nine Blažin Koliko se ljubiš.
Zakaj priseljenci nimajo svojih list na lokalnih volitvah? Zakaj dobrih 90.000 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji ne voli na lokalnih volitvah, čeprav imajo to pravico? Zakaj so propadli vsi poskusi etničnih skupnosti nekdanje Jugoslavije za izboljšanje položaja v Sloveniji? Ta in druga vprašanja smo zastavili svetovalcu za politično komuniciranje dr. Alemu Maksutiju, ki je pravkar izdal knjigo Volilna kampanja. V Postojni smo obiskali Xhevdeta Hoxho, ki zaradi strahu Albancev, da obkrožijo njegovo listo, na lokalnih volitvah ne bo znova kandidiral za občinski svet. Kakšne rešitve za politično participacijo priseljencev poznajo v Španiji in na Švedskem? Knjižnica KD Mihajlo Pupin v ljubljanski Šiški skriva zaklad: 20.000 knjig v srbskem jeziku.
Umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča Goran Injac je bil prvi in do nedavnega tudi edini tujec na položaju direktorja nekega slovenskega gledališča. Prejema grožnje, anonimneži ga zmerjajo s »smrdljivim Balkancem«. V studiu smo ga vprašali tudi, ali si tujec lahko privošči kritiko države, v kateri živi. Ko je nedavno hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović potožila, da je v socializmu obstajala samo ena zvrst jogurta, so jo takoj demantirali portali in družbena omrežja. Dogodek je pokazal, da je kulturni spomin na življenje v Jugoslaviji še kako živ. Do istega sklepa so prišli tudi raziskovalci Filozofske fakultete v Zagrebu in Ljubljani in Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, ki so izdali zbornik Kulturno življenje kapitalizma v Jugoslaviji. Bili smo tudi na Vseslovenskem bošnjaškem zboru v ljubljanskem Šentvidu in spoznali bosanskega otroškega pesnika Ismeta Bekrića.
Kako glasba in šamanstvo dvigujeta zavest ljudi - to je v osrčju zanimanja mlade glasbenice Jelene Soro iz Novega Sada, ki je z odliko magistrirala na prestižni ameriški Akademiji za glasbo Berklee in bila najboljša študentka na smeri sodobnega izvajanja in produkcije. Nadarjeno oboistko in skladateljico, ki že 13 let ustvarja v Sloveniji, smo v studiu vprašali tudi, kako je denar za študij in inštrument zbrala prek crowdfundinga - platforme za množično sofinanciranje. V Sloveniji živi 120 pisateljev in pesnikov z območja nekdanje Jugoslavije, ki ustvarjajo v svojih maternih jezikih. Vsako leto se zberejo na festivalu Sosed tvojega brega. Obiskali smo jih v Velenju, kjer so proslavili 40 let obstoja. Potem ko je Ljubljana pred štirimi leti dobila spomenik največjemu črnogorskemu pesniku Petru Petroviću Njegošu, so v Podgorici nedavno postavili še spomenik Francetu Prešernu. Raziskali smo, zakaj pesnika iz 19. stoletja dobivata spomenika v 21. stoletju. Predstavili smo tudi mlado vsestransko umetnico s Ptuja Zvezdano Novaković, ki je s pesmijo »Da sem bistra voda« zmagala na etno festivalu grlenega petja v Novem Pazarju, v Srbiji.
Direktorica Zavoda KROG Emina Hadžić, ki pomaga ženskam in otrokom na Balkanu, v Afganistanu, Egiptu, Jordaniji in Libanonu, se je spomnila svojih šolskih dni v Ljubljani. Sošolci so jo sredi 80ih pogosto zmerjali in ji govorili, da je umazana Bosanka. Vprašali smo jo, kaj danes svetuje svojim hčeram, če ju sošolci dražijo zaradi imen. Politolog, aktivist in kolumnist doktor Ahmed Pašić, ki je odraščal na Jesenicah, ob vstopu v osnovno šolo ni znal niti besedice slovenščine. Humanist bosanskih korenin zadnja leta živi z družino v Singapurju, a je v našem prostoru še vedno prisoten prek kolumen, ki so zdaj izšle v knjigi z naslovom Še vedno verjamem. Jezik humanosti brez težav govori Amir Abdaković - voznik avtobusa, ki je skupaj s prijatelji, med njimi je tudi rap glasbenik Danijel Hodžić, kar 200 otrokom omogočil brezplačen dan na morju.
Mesta nas oblikujejo: esenco Beograda je oblikovalka Ljubica Suna Čehovin spravila v čudovite izdelke s kuharskimi recepti; Ljubljančanom pa je pokazala kako lahko kar doma uživajo v kavi iz Plečnikovih skodelic. Kako je ljubezen na Univerzi za glasbo v avstrijskem Grazu združila Slovenko in Hrvata? Prisluhnite zgodbi vsestranskega glasbenika Gorana Rukavine. Spoznajte arhitekto Matijo Vukovića iz Črne gore, ki v studiu Sadar-Vuga sodeluje pri rekonstrukciji grandioznega Doma Revolucije v Nikšiću. V 70-ih ga zasnoval slovenski arhitekt Marko Mušič, a do danes ni odprl svojih vrat. Odkrijte tudi, zakaj je sodelovanje z Borisom Cavazzo pomembno za operno pevko albanskega rodu Mirjam Tola.
Spoznajte čudežno deklico s flavto Jano Ilić: Ljubljančanka je imela samo deset let ko je nastopila na najprestižnejši glasbeni sceni na svetu – v dvorani Carnegie Hall v New Yorku. Skupaj z družino se je v Slovenijo doselila iz Srbije, od septembra lani obiskuje Konservatorij za glasbo v Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za glasbo pa že šest let katedro za staro glasbo vodi dirigent Egon Mihajlović. Baročna opera je njegova največja ljubezen, ki se je začela v Ljubljani. Na študij stare glasbe v Nemčiji je Mihajlović odšel s samo 16 leti. V studiu nam je zaupal, kdo baročno glasbo posluša danes. V Novem mestu smo obiskali makedonskega pisatelja in dramatika Davorja Stojanovskega, ki prevaja slovenske otroške klasike v makedonščino.
»Rad prihajam v Slovenijo, ker je Slovenija tisto, kar smo si mi včasih predstavljali, da bo Jugoslavija: mirna dežela, v kateri se vsi imajo radi, pa le ni bilo tako« pravi legendarni pevec iz Novega Sada Đorđe Balašević. V središču Ljubljane so makedonske pesmi, plesi in specialitete privabili številne turiste in znane Slovence, med njimi tudi nekdanjega nogometaša Saša Udoviča. Kako turiste prijazno prepričati, da se obnašajo na okolju čim bolj prijazen način – to je v osrčju raziskav slovenske znanstvenice črnogorskega rodu doktorice Ljubice Knežević Cvelbar. V tem je profesorica Ekonomske fakultete v Ljubljani v samem svetovnem vrhu. Predavala je na 33 univerzah po vsem svetu, nam pa je zaupala, da se je črnogorska himna še vedno posebej dotakne. Oj svijetla, majska zoro smo slišali tudi na svečani akademiji ob 20. obletnici črnogorskega kulturno-prosvetnega in športnega društva Morača v Kranju.
Od fizičnega delavca v Narodnem domu v Mariboru do enega najbolj plodovitih ustvarjalcev v sodobnem slovenskem gledališču in filmu – svojo pot je v studiu NaGlasa! strnil dramatik, dramaturg, glasbenik, pesnik in filmski scenarist Nebojša Pop-Tasić. Umetnik iz Pančeva, ki od leta 1992 živi in ustvarja v Sloveniji, je med drugim tudi avtor kabaretske izpovedi z naslovom Kako sem postal Slovenec. Enega od večjih testov strpnosti je Slovenija prestajala med begunskim valom pred skoraj tremi leti – zgodbe številnih beguncev so se dotaknile 22-letne študentke iz Ljubljane Aide Silić, ki jih je prelila v knjigo Shukran, kar v arabščini pomeni hvala. Predstavljamo tudi mlado črnogorsko režiserko Mirjano Medojević. S svojo magistrsko predstavo za AGRFT Zločin in kazen, ki jo izvaja v Lutkovnem gledališču, je lani na Borštnikovem srečanju prepričala tudi kritiko, ki ji je podelila nagrado za najboljšo uprizoritev.
Emilija Soleva Vardjan - slikarka, nagrajena zborovska pevka in velika ljubiteljica umetnosti s svojo ustvarjalnostjo in karizmo že vrsto let povezuje tukaj živeče Makedonce. Brez njene nalezljive življenjske energije skorajda ne bi bilo dogodka makedonske skupnosti v Ljubljani in širše. Portretirali smo soustanoviteljico prvega Makedonskega kulturnega društva v Sloveniji. Bili smo na 12. Festivalu bosanske hrane v Ljubljani, kjer je veliko zanimanja požela Guinnissova džezva – vanjo gre 650 litrov vode in kar 65 kilogramov kave. Kavo iz velikanke je preizkusilo kar pet milijonov ljudi po vsem svetu in 3.650 Ljubljančanov. Na Krvavcu smo smučali z Albinom Tahirijem: prvi kosovski smučarski reprezentant na Olimpijadi v Pjongčangu je zobozdravnik s Koroške. Njegov oče je v 70ih prišel delat v železarno na Ravne na Koroškem, Albin pa je nedavno diplomiral iz stomatologije. Potrebujemo več medkulturnih mediatorjev, pa je pristojne pozvala Vera Haliti, medkulturna mediatorka za albansko govoreče ženske na Ljudski univerzi v Celju.
Nekdanji slovenski reprezentant in prvak evrolige Sani Bečirović je v studiu pojasnil, kako lahko tudi kletvice v srbohrvaščini motivirajo igralce na parketu. Košarka otroku s priseljenskim ozadjem pomaga izraziti njegov pravi jaz, nam je zaupal košarkarski as, ki je slovenske barve branil več kot 50-krat. Na košarkarskem igrišču za ljubljanskim Bežigradom smo ujeli Miloša Paravinjo, ki je z 18-imi leti iz hrvaškega Pulja prišel igrat košarko za Olimpijo. Kasneje je metal v koš za številne klube po vsej Evropi, ves čas ga je spremljala soproga Anja, sicer Slovenka, ki je odraščala na Švedskem. Preverili smo, kako v družini Paravinja »žonglirajo« med številnimi jeziki, ki jih obvladajo. Zapeljali smo se na slovenski Kras, kjer so v družini Gomezel potekale še zadnje kulinarične priprave pred pravoslavno veliko nočjo.
Neveljaven email naslov
