Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arbnore Avdylaj je imela samo pet let ko je njena družina morala zbežati pred vojno na Kosovu. Po balkanski poti je hodila peš skozi Bosno, Hrvaško, Slovenijo in naprej v Italijo in Švico. Ko so se razmere umirile, se je družina za nekaj časa vrnila na Kosovo a se je leta 2006 trajno naselila v Sloveniji. »Daj« in »Ne razumem slovensko« sta bila edina stavka, ki ju je takrat 14-letna deklica lahko povedala v jeziku svoje nove domovine. Kljub temu je 8. razred končala z odličnim uspehom. Danes je uspešna podiplomska študentka mednarodnih odnosov na FDV-ju in prostovoljka pri Društvu Združenih narodov, ki pomaga drugim razumeti, kako je biti tujec. Najznamenitejši hrvaški kipar Ivan Meštrović je svoja dela trajno vpisal v kolektivni spomin kar treh nekdanjih skupnih držav: avstro-ogrske monarhije, Kraljevine SHS in socialistične Jugoslavije. Pogledali smo zakaj ga je pod svoje okrilje vzel starosta modernega kiparstva Auguste Rodin in se spomnili političnih idej, ki jih je podpiral kot intelektualec svojega časa. Poročali smo tudi o zbiranju podpisov za izboljšanje pravnega položaja narodnih in jezikovnih manjšin v EU z namenom, da bi Bruselj sprejel dodatne pravne podlage za zaščito njihovih pripadnikov. Državljansko pobudo je do zdaj podprlo 900.000 državljanov, za uspeh pa je treba do 3. aprila zbrati milijon podpisov. V Zalogu smo obiskali prireditev, ki tradicionalno združuje ljubitelje ljudske pesmi pri nas.
DR. EMILIJA STOJMENOVA DUH Slovensko znanost in gospodarstvo je v mrežo ustvarjalnih laboratorijev FabLab povezala znanstvenica makedonskega rodu doktorica Emilija Stojmenova Duh. Iz rojstne Vinice se je preselila v Maribor s samo 16 leti. Opravila je mednarodno maturo in leta 2009 postala najboljša študentka generacije na tamkajšnji fakulteti za elektrotehniko s povprečno oceno 9,8. Docentka na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Emilija Stojmenova Duh si prizadeva za več žensk v znanosti, ker jim to lahko izboljša kakovost življenja. Pripravili smo zgodbo o še enem Makedoncu, ki dela povsod – samo doma, v Makedoniji ne: režiser Aleksandar Popovski ima za sabo več kot 50 gledaliških predstav. Ustvarja od Stockholma in Londona do Istanbula in Grčije, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Kako biti skupaj, kako smo se razvijali in kaj smo postali, ker smo čas preživljali z določeno osebo? Z večnim vprašanjem, ki preizkuša tako posameznike kot skupnosti se ukvarja performans Skupaj, ki traja kar šest ur, ustvarili pa so ga umetniki s srbskimi, hrvaškimi in bosanskimi koreninami.
Teorijo o nastanku ledenih dob in klimatskih spremembah je razvil srbski znanstvenik Milutin Milanković. Njegova Zgodovina astronomije je skoraj 70 let na voljo tudi v slovenščini, smo izvedeli na predavanju, ki so ga s pomočjo Društva Vukova zadužbina v Ljubljani organizirali Slovenska matica ter Slovenska in Srbska akademija znanosti in umetnosti. Bosansko-hercegovski pesnik Marko Tomaš je rojen v Ljubljani, oblikoval se je v Mostarju, živel je tudi v Splitu in Zagrebu. Vsa ta mesta so na njem pustila globok pečat. Pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj primerjalne književnosti in dobitnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo Boris A. Novak je rojen v Beogradu. Kako je to mesto vlivalo nanj? Začetki pisanja Borisa A. Novaka so vezani za srbski jezik, saj je odraščal v dvojezičnem okolju.
Budimir Vuković živi v Sloveniji že 40 let, a še vedno nima niti enega veljavnega dokumenta. Kdo so osebe brez državljanstva? Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussodorfer poziva pristojne, naj ukrepajo, saj je Slovenija zavezana k spoštovanju evropske konvencije o človekovih pravicah. Tudi zagovornik številnih izbrisanih in nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic pravi, da je država dolžna takoj urediti status t.i. »dolgotrajno toleriranih oseb« . Kdo ima avtorske pravice na kletvice, smo vprašali grafičnega oblikovalca iz Somborja Branislava Miloševića, ki je mnoge športne dogodke in organizacije pri nas naredil za prepoznavne.
Slogan I feel Slovenia sta Enis Hodžić in Dunja Lederer vzela dobesedno – prijateljevanje dveh telovadcev iz Ljubljane in Osijeka se je prelevilo v ljubezen. Par si je pred ustvaril dom v Ljubljani, v tem času sta športnika postala vrhunska sodnika v gimnastiki. Na zadnji poletni Olimpijadi v Riu sta bila edina poročena sodnika na svetu, ki pa sta predstavljala različni državi: Enis Slovenijo, Dunja pa Hrvaško. Ocenjuje se, da je hrvaščina materni jezik več kot 40.000 prebivalcev Slovenije. Zato si Zveza hrvaških kulturnih društev v Slovenije že dolgo prizadeva zato, da bi Hrvate v Sloveniji priznali za manjšino. O tem se smo se v studiu pogovarjali z njihovim predsednikom gospodom Đaninom Kutnjakom. Starševstvo in boj za skrbništvo v istospolnih družinah je tema najnovejšega filma večkrat nagrajenega mladega režiserja z Reke Marka Šantića. Celovečerec z delovnim naslovom Do zvezd in nazaj je bil žal zadnji za Jerneja Šugmana.
V slovenščini je pravkar iz tiska prišla že druga knjiga mlade hrvaške pisateljice Ingrid Divković – Knjiga za divjo žensko. Poleti smo brali njen provokativni prvenec Vas j* ego? Malokdo pa ve, da za uspehom Ingrid Divković in še nekaterih mladih avtorjev iz širše regije, stoji Alis Pečarić Marić – ali kot sama sebi reče: book mama. Vplivna blogerka, čigar spletno stran Čitajknjigu.com spremlja več kot 360. 000 ljudi, je bila gostja v studiu. Obiskali smo Đurđo Strsoglavec, ki na Filozofski fakulteti v Ljubljani študente uči prevajanja v južnoslovanske jezike. Gledalci lahko spoznajo tudi ustvarjalce oddaje NaGlas!, ki je v treh letih obstoja – z izjemo smučarskih prenosov - postala najbolj gledana oddaja v v času predvajanja.
Smo tik pred novim letom, zato v studio Naglasa prihaja mojster francoskega slaščičarstva Naser Gashi. Poklic je »spekel« v Parizu, njegove jedi sta okušala svetovni zvezdi Joe Cocker in Elton John . Kanček Dalmacije je v studio prinesel skladatelj in violinist Marko Ramljak – Šibenčan, ki deset let živi v Ljubljani in nastopa skupaj z Gibonnijem, Vlatkom Stefanovskim in drugimi glasbeniki Balkana. V oddaji najdete tudi predlog za silvestrsko sladico ter nasvet kako kombinirati slaščice in vina. Marko Ramljak je zaigral violino in prestavil delček z zadnjega albuma Mindset Marko Ramljak Benda.
Njegovi spoti imajo skupaj na You Tubu več kot 27 milijonov ogledov. Kdo je Challe Salle - glasbenik, ki je obnorel slovensko mladino? Saša Petrović prihaja iz družine, ki se je konec 80-ih iz Beograda priselila na Vrhniko. Čeprav je bil rojen v Sloveniji, izgovarja trdi „l“; pri repanju pa uporablja precej srbskih besed. Ob 25. rojstnem dnevu Društva Ljiljan so se njegovi člani spomnili na enega izmed največjih bosansko-hercegovskih pesnikov – Maka Dizdarja. Letos mineva 100 let od njegovega rojstva. Jugoslovensko dramsko pozorište – znameniti JDP je pred točno 70-imi leti v Beogradu ustanovil Slovenec Bojan Stupica. Za NaGlas! govorita igralca Jelisaveta Seka Sabljić in Predrag Ejdus.
Umetnost plemeniti in osvobaja – to je geslo Galerije Festić, ki jo je kot prvo razstavno-prodajno galerijo v nekdanji Jugoslaviji pred skoraj 30 leti v Mariboru ustanovil februarja letos preminuli časni konzul Bosne in Hercegovine Smail Festić. Njegovo poslanstvo zdaj nadaljuje hčerka Mejra Festić. Nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije je spregovorila tudi o tem, ali so jo bosanske korenine ovirale pri kariernem napredovanju. Srbija, Zimbabve, Nemčija, Slovenija – leta 1991 rojena Mariborčanka Nina Rajić Kranjac je zamenjala ne samo več držav, ampak tudi več kontinentov. Gledalci so spoznali mlado gledališko režiserko, ki na selitve gleda kot na priložnost. Na skupščini Zveze zvez kulturnih društev Exyumak je bil za predsedujočega izbran predsednik Zveze črnogorskih društev Veselin Lakić. Vprašali smo ga, ali je konec z njihovim prizadevanjem za ustavno priznanje narodov nekdanje Jugoslavije.
Mehmedalija Alić je edini priseljenec, ki se ponaša z medaljo za častno dejanje Republike Slovenije. Leta 2014 jo je iz rok Boruta Pahorja prejel za svojo neomajno humanistično držo kot vodja izkopavanj posmrtnih ostankov v Hudi Jami. Alićeva življenjska zgodba je navdihnila ustvarjalce filma Rudar, s katerim se Slovenija poteguje za tujejezičnega Oskarja. Kako otrokom narisati nasmeh na obraz – to vprašanje ni dalo spati vozniku ljubljanskega avtobusa Amirju Abdakoviću. Zato sta se skupaj kolegom Emilom Huskićem kar sama lotila humanitarne akcije. Tako preprosto je ustvarjati dobro, so v utemeljitvi nagrade Ljubici Suni Čehovin za vizualno podobo albuma Solo mladega jazz pianista Gregorja Ftičarja zapisali v Društvu oblikovalcev Slovenije. Beograjčanka z ljubljanskim naslovom je kolege očarala s preizkušenim pristopom: manj je dovolj!
Kadija te tuži, kadija ti sudi – to je najpogostejši pregovor, ki ga po podatkih Parlametra v srbščini oziroma hrvaščini slišimo v državnem zboru. Zakaj slovenski politiki tako radi uporabljajo besede v srbohrvaščini, nam je v studiu pojasnil strokovnjak za odnose z javnostmi in predstojnik oddelka za komunikologijo na FDV-ju prof. dr. Dejan Verčič, ki z družino 15 let živi v Ljubljani in Zagrebu. Kako je Zagrebčan, predsednik Hrvatskega kulturnega društva v Mariboru Marko Mandir pristal v štajerski prestolnici? Zapeljali smo se v taksiju Ljubljančana Hasiba Šišića, ki posebno pozornost posveča glasbenemu okusu svojih strank.
Američani imajo »blues«, Portugalci »fado«, Bosanci pa sevdah – bili smo na Desetemu večeru sevdaha v Ljubljani . Med tistimi, ki jim je sevdah rešil življenje v 90ih je tudi Maida Džinić Poljak, pevka skupine T'aman in svetovalka za integracijo v Azilnem domu v Ljubljani. Nekdanja begunka iz Bosne danes pomaga novim beguncem pri nas. Zaščitni znak grafičnega oblikovalca Ajdina Bašića - Sarajevčana, ki že 16 let živi v Ljubljani - so močne barve in še bolj močna sporočila plakatov, glasbenih ovitkov, knjižnih platnic ali spletnih strani. Zaupal nam je, da je Bosanec po rodu, po poklicu pa Slovenec.
Neveljaven email naslov
