Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko se je prva generacija priseljencev trudila čim bolj asimilirati, je druga generacija med odraščanjem odkrila nov svet in iskala svoje korenine, pravi Amir Muratović, scenarist in režiser številnih filmov s priseljensko tematiko. V studiu smo ga vprašali tudi, zakaj je bilo Sarajevo pomembno za Ivana Cankarja, saj je nazadnje ustvaril igrano-dokumentarni film Cankar. V oddaji predstavljamo kiparja bosanskih korenin Edina Šćuka, ki je na povabilo Slovenske vojske upodobil največjega slovenskega pisatelja v vojašnici na Vrhniki. V NaGlasu! smo spregovorili tudi o mladi slovenski vizualni umetnici Kaji Avberšek, ki jo je navdihnila popevka Lepe Brene Mile voli disko.
Etnomuzikologinja in etnokoreologinja dr. Vesna Bajić Stojiljković je leta 2007 ustanovila Akademsko kulturno umetniško društvo Kolo v Kopru, danes pa predava na Univerzi Alma Mater Europea v Ljubljani in Mariboru. Je tudi predstavnica novoustanovljene Zveze Srbov Slovenije v svetu slovenske vlade za vprašanja narodnih skupnosti SFRJ. Po 25 letih razpršenega delovanja v številnih društvih in zvezah so se namreč slovenski Srbi združili v eno krovno organizacijo - Zvezo Srbov Slovenije. Predsednik je postal odvetnik Marko Sladojević. Bili smo na slavnostni 30. obletnici prvega albanskega kulturnega društva v Ljubljani Migjeni. Skočili smo tudi na Bjelašnico, kjer sta film o tradicionalnem načinu življenja na najvišje ležeči vasici v Bosni in Hercegovini posnela slovenska etnologa Manca Filak in Žiga Gorišek.
Albanci so v 15. stoletju ustvarili mestno jedro Kopra, Miklošič, Nahtigal, Čop so bili albanologi, ob koncu 80ih pa so Albanci prav med Slovenci pridobili prvega političnega zaveznika znotraj Jugoslavije, navaja globoke vezi med narodoma dr. Martin Berishaj, eden od ustanoviteljev prvega albanskega kulturnega društva Migjeni v Ljubljani, ki junija praznuje 30 let delovanja. V Novem mestu smo se pogovarjali z znanim hrvaškim pisateljem in kolumnistom Renatom Baretićem ter obiskali Glasbeni atelje Tartini – prvo zasebno glasbeno šolo v Sloveniji, ki jo je skupaj s soprogom ustanovila Vildana Repše, hči najbolj znanega bosansko-hercegovskega skladatelja Avda Smailovića.
Slovenijo je postavila na kulinarični zemljevid sveta, je sommelierka tretje stopnje in edina ženska na Balkanu, ki se ponaša z nazivom vinska akademikinja. Posveča se tudi izobraževanju natakarjev – poklicu, ki pri nas izginja. V studiu smo Miro Šemić vprašali, kako je postala uspešna ženska v moškem poslu. Igralka Sandra Silađev je zaslovela z ženskim likom Dinje. Njeni posnetki so prava spletna senzacija, ki spravlja v dobro voljo na sto tisoče ljudi, s stand-up komičarko iz Beograda smo se pogovarjali po odmevnih nastopih v Mariboru in Ljubljani. V oddaji boste spoznali tudi mojstrico modnih pričesk Asko Kajtazović, ki se je kot deklica iz Bihaća preselila v Slovenijo in zdaj živi svoje sanje.
Čeprav je minilo 39 let, se vsak še vedno spominja, kje je bil 4.maja 1980, ko je v UKC Ljubljana umrl nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Zakaj je temu tako? Pojasnila ima predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU dr. Tanja Petrović. Posneli smo sobo, v kateri so Tita zdravili, njegov zdravstveni karton in obdukcijski zapisnik pa sta znova skrbno varovana skrivnost. Bili smo na 80-letnici legendarnega trenerja Tonija Bolkoviča, ko se mu je poklonila vsa gimnastična Slovenija. Ljubljanski teden mode je že desetič zapored privabil uveljavljene oblikovalce iz Slovenije, regije, in letos tudi Avstrije. Žirijo pa je prepričala Beograjčanka Gala Borović, ki ji je zmaga v Ljubljani odprla tudi vrata v Londonu.
Sarajevčanka Nudžejma Softić je prva ženska v Evropi, ki je pretekla maraton s hidžabom in se udeležila triatlona. S tekom, plavanjem in kolesarjenjem uspešno celi vojne rane, čustvene izgube in se zoperstavlja stereotipom v družbi. Zato jo mnogi z razlogom kličejo železna Nudži! O športu in stereotipih je spregovorila v studiu NaGlasa! V oddaji boste izvedeli tudi, zakaj si je mlada glasbenica Katarina Rešek nadela umetniško ime Kukla, ki ga piše v cirilici? V rubriki Klepetamo smo govorili o lesenih obuvalih, ki so jih upesnili celo v sevdalinkah.
V studiu je bila naša gostja dolgoletna dopisnica Dela s Kitajske Zorana Baković, ki je zadnja leta razpeta med Beogradom, Zagrebom in Dunajem. Ker je klasično kitajsko književnost diplomirala v Šanghaju, kitajščino govori brez naglasa in je o posameznih dogodkih na Kitajskem poročala prva na svetu. Čeprav za razliko od Kitajske, pri nas socializma ni več, pa spomini na delovne akcije še živijo. Se spominjaš Šamac – Sarajeva, je dokumentarni film, ki je po Sarajevu prvo premiero v regiji doživel prav v Slovenski kinoteki. V novi rubriki Klepetamo predstavljamo besede iz prvega bosansko-slovenskega slovarja.
Kako so skromne razmere v priseljenski družini spodbudile Daliborja Matijevića k podjetniški poti? Spomladi bo na vsem območju nekdanje Jugoslavije začela delovati mobilna aplikacija za pravično porazdelitev viškov hrane pred iztekom roka. Razvilo jo je Matijevićevo socialno podjetje Robin Food. Kako so trije študentje Črne gore med magistrskim študijem našli navdih prav v Ljubljani in zmagali na natečaju za ureditev poslopja Črne gore na Svetovni razstavi Expo v Dubaiju? Kako se glasbenik bosanskih korenin Nermin Puškar – zaslovel je v duetu z Neisho - spominja začetnih jezikovnih nesporazumov? Kako Istrijanka in Kranjčan skenirata rastline in jih vračata v domove ljudi in poslovne prostore?
Kako dojema svojo razklanost med maternim jezikom in slovenščino, nam je v studiu pojasnila novinarka in pisateljica Adriana Kuči, ki jo je pot iz Sarajeva do Slovenskih Konjic vodila prek Sirije. Predstavljamo vam najnovejši film režiserja in scenarista Miroslava Mandića, ki je med drugim napisal scenarij za kultno Top listo nadrealistov. Črno-beli triptih se dogaja v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Prisluhnili pa smo tudi, kako na Jesenicah nekaj metrov pod zemljo v zaklonišču že dobrih 20 let prepevajo člani Makedonskega kulturnega društva Ilinden.
Kako bolečino pozdraviti s psihodramo, smo v studiu vprašali psihiatra Psihiatrične bolnišnice v Idriji Vladimirja Miloševića, ki je pred kratkim izdal knjigo Psihodrama in svetoval pri filmu Moški ne jočejo. To terapevtsko metodo je Milošević prinesel iz Anglije najprej v Srbijo, potem pa še na Hrvaško in v Slovenijo, kjer tudi vodi psihodramska izobraževanja. Pod njegovo supervizijo sta denimo terapevta postala nekdanja smučarka Mateja Svet in režiser Tomi Janežič. Obudili smo spomin na kultno nadaljevanko Grlom v jagode oziroma Na vrat na nos in se pogovarjali z igralcem Brankom Cvejićem. Preverili smo, kako na 160ih metrih globine velenjskega premogovnika ustvarja dvojezični pesnik in pisatelj ter slikar Zlatko Kraljić in proslavili četrti rojstni dan NaGlasa!.
»To je naš način kaznovanja ljudi ko v javnosti izjavijo nespametne stvari« - tako je igralec, scenarist in producent Goran Hrvaćanin pojasnil kako so in zakaj nastale video smešnice kot so Carice, Zoki na glavni vožnji in druge. Prepoznale so ga resne organizacije in ustanove: njegov spot Zoki oživlja je del učnega gradiva na vseh delavnicah za oživljanje; za Agencijo za varnost v prometu pa je posnel vrsto spotov, v katerih opozarja na nevarnost hitre vožnje in uporabe mobitela med vožnjo. Od inštruktorice ličenja Vanje Đuran boste izvedeli, kako se je treba naličiti za silvestrski večer, od natakarja Borislava Stanojlovića pa kako pogrniti slavnostno mizo.
Srednje šole po novem dijakom-priseljencem zagotavljajo od 120 do 160 ur dodatnega pouka slovenščine, kar je skoraj dvakrat več kot pred tem. Toda, ali je to dovolj – smo studiu vprašali strokovnjakinjo za migracije ZRC SAZU dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Predstavili smo izkušnji dveh 19-letnih dijakov, priseljenih s Kosova. Kako bi se varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer zoperstavila sovražnemu govoru? Zakaj se najbolj prodajana pisateljica v Srbiji Jelica Greganović počuti kot tuji delavec v domovini? Navdihujoča zgodba iz Društva Ljiljan: njegovi člani so nehali čakati na mesto ali državo in so sami kupili prostore prvega Bosanskega kulturnega centra pri nas.
Neveljaven email naslov
