Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alenka Puhar, za mnoge prva dama slovenskega novinarstva in publicistike, se je v tokratnem intervjuju, ki ga je opravil dr. Jože Možina, kritično odzvala na medijsko politično kampanjo, češ da v Sloveniji vladata diktatura in nesvoboda medijev. Z voditeljem je delila svoje izkušnje iz časa komunizma, ko so bili novinarji tudi formalno le družbenopolitični delavci in jim je služenje režimu narekoval že novinarski kodeks. Puharjeva je omenila številne absurde tistega časa, na primer da je bil partijski funkcionar Jak Koprivec hkrati urednik na Delu ter šef novinarskega združenja. Poharjeva je omenila tudi svoje trenutne težave in šikaniranje pri objavljanju besedil, kritičnih do nekdanjega režima, ki jih diskreditirajo z objavljanjem obskurnih odzivov v pismih bralcev, te pa med drugim pišejo nekdanji sodelavci udbe in njihovi potomci. Z voditeljem pa sta veliko časa v pogovoru namenila publicistični dejavnosti in zanimivim knjigam, pri katerih je v zadnjem obdobju sodelovala Alenka Puhar.
Tokrat bo gost oddaje Intervju hrvaški zgodovinar mlajše generacije, dr. Martin Previšić. Njegova monografija o povojnih taboriščih na Golem otoku, ki je na tleh nekdanje Jugoslavije zbudila veliko pozornosti, je zdaj namreč dostopna tudi v slovenskem jeziku. Kot je zapisal hrvaški pisatelj in publicist Miljenko Jergović, je ena od odlik prve celovite zgodovinske obravnave Golega otoka tudi to, da v Previšićevi knjigi ni ne protikomunističnih namigov in ne iluzij o jugoslovanskem socializmu s človeškim obrazom. Z dr. Martinom Previšićem (1984), ki je docent na Katedri za hrvaško zgodovino Oddelka za zgodovino zagrebške Filozofske fakultete, se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat v oddaji Intervju: Ob trideseti obletnici nastanka slovenske države in osamosvojitvene vojne se bomo o vlogi RTV-ja v tistem prelomnem času pogovarjali z Borisom Bergantom, dolgoletnim televizijskim ustvarjalcem, zunanjepolitičnim novinarjem in urednikom, v času osamosvajanja pa pomočnikom direktorja Televizije Slovenija. Po skoraj petih desetletjih delovanja v Evropski radiotelevizijski uniji EBU, je Boris Bergant tudi odločen sogovornik na področju evropske in slovenske medijske politike. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Dr. Igor Senčar je bil ključna oseba slovenskega predsedovanja Evropski uniji v Bruslju leta 2008, v kabinetu predsednika vlade pa kot državni sekretar za koordinacijo mednarodnih in evropskih zadev koordinira tudi letošnje predsedovanje. V pogovoru, ki ga vodi dr. Jože Možina, dr. Senčar spregovori o prihodnosti Evrope in poglavitnih ciljih, ki jih naša država želi doseči. Predsedovanje leta 2008 je še minilo v »romantični« dobi Unije, sedaj so se težave nakopičile, na preizkušnji je evropska solidarnost, ki je poglavitno vezivo povezave, ugotavlja Senčar. V svojem obsežnem doktoratu se je ukvarjal prav s tem področjem, predvsem ob spopadanju EU z gospodarsko krizo, krizo v Ukrajini in migrantsko krizo. Uvodoma je komentiral prizadevanja slovenskih levih političnih sil in medijev, ki jih podpirajo, da bi kar najbolj kompromitirali Slovenijo pred predsedovanjem EU. Kot vrhunski slovenski diplomat, ki je osem let delal na najbolj odgovornih položajih v Bruslju, ocenjuje, da česa podobnega nobena opozicija doslej ni počela svoji vladi. Kaj meni o kritičnem pisanju evropskih medijev o tem, da v naši državi vlada obvladuje medije? Po Senčarjevem mnenju te ocene izvirajo v Sloveniji in so potem izvožene v tujino, na ugled Slovenije v evropskih inštitucijah pa nimajo večjega vpliva. Tema pogovora je tudi t. i. mehka moč EU, ki se je na zunanjepolitičnem področju pogosto izkazala za naivno. Glede prihodnosti EU, ki je v marsičem negotova, Senčar izpostavlja, da bo za njeno konsolidacijo dolgoročno potrebna vrnitev h koreninam, k idejam ustanovnih očetov evropske povezave. Podobno meni tudi za Slovenijo, ki se bo po njegovih besedah razvijala le, če se bomo znali povezati in spoštovati razlike.
Gost oddaje Intervju bo ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Viljem Leban, glavna tema pogovora pa projekt Nuk 2. Zakaj se pri načrtovani gradnji spet zapleta? Kaj morajo pristojni storiti, da bomo kot posamezniki in kot skupnost dobili novo stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice, kot so jih zgradili že drugod po Evropi? Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
V ekskluzivnem intervjuju je dr. Jože Možina gostil mag. Lojzeta Dolinarja. Prvi slovenski podžupan Celovca je kot glavni razlog, da se je Celovec, nekdaj trdnjava proti slovenstvu, odprl za slovensko, navedel rahljanje političnih predsodkov, potem ko se je zlomil jugoslovanski režim in se je Slovenija osamosvojila: »Do takrat smo bili vsi Slovenci »titokomunisti«, drugi razlog večje odprtosti do Slovencev pa je v tem, da smo oboji pristopili k Evropski uniji.« To je povsem drugače kot v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je bilo protislovensko razpoloženje na vrhuncu: »Če se spomnim na svoja dijaška leta: mi smo se skoraj vsak dan tepli z nemškimi nacionalci, ki so nas čakali v Schillerjevem parku. To je bil naš vsakdanjik, borba, ker si rekel, da si Slovenec.« Nastrojenost proti Slovencem ima zgodovinski izvor v zločinih, ki so jih povzročali nacionalsocialisti na eni in komunisti na drugi strani. »Zmerjali so nas za »čuše«, za manj vredne ljudi, in s tem smo morali živeti.« Mag. Dol
Gostja oddaje Intervju bo zgodovinarka, raziskovalka in muzealka dr. Kaja Širok, predsednica slovenskega odbora Mednarodnega muzejskega sveta. Spregovorila bo o svojih dveh mandatih vodenja Muzeja za novejšo zgodovino, o stanju slovenskih muzejev po desetletju finančnega izčrpavanja, o invenciji tradicije in zaznamovanju državnih praznikov ter o svoji raziskovalni ljubezni do goriške pokrajine. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Dr. Peter Jambrek v intervju, ki ga vodi Jože Možina, oriše slovensko pot od prvih svobodnih volitev in plebiscita leta 1990 do današnjega obdobja, ki ga na sebi lasten način kritično analizira. Po njegovem mnenju ravno v tem času doživljamo zlom tranzicijskega sistema oziroma globoke države, ki se krčevito bori za obstanek s poskusi ustvarjanja kaosa in razdora, med katere Jambrek uvršča tudi kolesarske proteste, ki jih ima za farso. Ob tem dodaja: »Socialna in gospodarska struktura Slovenije je sijajna, smo v dobri kondiciji. Če pa se 1 do 2 odstotka prebivalstva Ljubljane pojavi na cestah z nekimi trapastimi slogani, ubite Janšo in podobno, je to dokaz slabega okusa in antiintelektualne drže.« Jambrek meni, da so ti protesti brez programa, v nasprotju s tistimi v času slovenske pomladi in pozneje, ko so na mirnih demonstracijah svoje koncepte predstavljali najvidnejši slovenski intelektualci iz kroga Nove revije. Jambrek je oster in pravi: »Na teh demonstracijah, ki jih zdaj poslušam ali gledam, saj jih televizija nenehno poudarja, ne vidim drugega kot transparente, z rdečo barvo prelite stole, metanje kock. Vse tisto, kar spominja na rjave srajce, preden je Hitler prevzel oblast.« Prepričan je, da je zgodovinsko gledano pojav kolesarjev na ulicah tudi sredstvo zastraševanja: »Terorja, ne intelektualnega diskurza, ampak fizične prisotnosti z namenom ustrahovanja.« Histerične in živčne reakcije akterjev levice kažejo, da se čutijo šibke, meni Jambrek. Zavedajo se, da se slovenska družba normalizira in čedalje bolj približuje zahodnoevropski: »Edino, kar je še v resnici pristno, tranzicijsko ali postkomunistično levega, skladno z nostalgičnimi predstavami o Titu in Jugoslaviji, so mediji, je aktualna medijska konstrukcija realnosti petih partijskih medijev v Sloveniji, Dela, Dnevnika, RTV Slovenija … pa nimam nič proti RTV.« Glede prihodnosti je optimističen. Mlado generacijo vidi kot svobodno in podjetno, zdravstveni sistem se je okrepil, želi si le več tekmovalnosti na vseh področjih, tudi v javnih službah. Ob 30-letnici Slovenije se mu zdi temeljno spoštovanje tega dosežka: »Spoštovanje tega, da smo v Sloveniji prišli do suverene države in svobode ljudi in želja, da nas to znotraj Evropske unije ohrani v dobri kondiciji še naprej.«
Na predvečer dneva svobode medijev bo gost oddaje Intervju dolgoletni novinar, urednik Sobotne priloge Dela, Ali Žerdin. Med temami pogovora bodo svoboda medijev v Sloveniji, finančno izčrpavanje STA-ja, položaj RTV-ja, cenzura na Delu ter njegova najnovejša knjiga Leto nevarne bližine, v kateri analizira politične in družbene učinke epidemije v Sloveniji. Z Alijem Žerdinom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju politologinja, doktorica Vlasta Jalušič, raziskovalka in znanstvena svetnica na Mirovnem inštitutu, predava pa tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na številnih univerzah v tujini. Njena področja so politična teorija, državljanstvo, feminizem, neenakost, rasizem in nasilje. Na mednarodni ravni je ena najboljših poznavalk del ameriške politične teoretičarke in filozofinje Hannah Arendt. Z dr. Vlasto Jalušič se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Prof. dr. Bojan Zalar je že 12 let generalni direktor Psihiatrične klinike Ljubljana, višji znanstveni svetnik in predavatelj na ljubljanski in na mariborski medicinski fakulteti. Po izobrazbi je klinični psiholog in je eden od utemeljitev klinične psihologije pri nas. Na znanstvenem področju se, med drugim, ukvarja z zgodnjim prepoznavanjem duševnih motenj in z njihovim preprečevanjem. Zagotovo zelo primeren sogovornik za vprašanja, ki nas zaposlujejo v tem času: koliko se je v času koronakrize povečalo število duševnih motenj, kakšni so osebnostni profili ljudi, ki dosledno spoštujejo protikoronske ukrepe, in kakšni tistih ljudi, ki se temu upirajo oz. ukrepe redno kršijo? V pogovoru prav tako razčleni osebnostne poteze tistih ljudi, ki iz različnih razlogov nasprotujejo cepljenju. Voditeljica: Lidija Hren.
Tokrat, na velikonočno nedeljo, bo gost oddaje Intervju krško-celovški škof dr. Jože Marketz. Rojen je bil v slovenski družini, odraščal pa je v časih, ko prehajanje med različnimi etničnimi okolji še ni bilo samoumevno. To, da je bil lani kot koroški Slovenec posvečen za 66. krškega škofa, razume kot znamenje otoplitve odnosov med koroškimi Slovenci in Nemci. Škof Marketz se zavzema za pomembnejšo vlogo laikov in žensk v Katoliški cerkvi, v živahno avstrijsko razpravo o blagoslavljanju istospolnih zvez pa je posegel s stališčem, da istospolni za Cerkev ne smejo biti drugorazredni verniki. S škofom Marketzem se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov
