Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost oddaje Intervju bo starosta etnologije na Slovenskem dr. Janez Bogataj, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ki je ljubezen do etnologije prenašal na generacije študentov etnologije in kulturne antropologije. Raziskoval je rokodelstvo, kulturno dediščino, šege in navade, turizem, poslovna in protokolarna darila, gastronomijo in kulinariko ter svoja dognanja kot avtor ali soavtor zapisal v skoraj 80 knjig. Teme intervjuja bodo pomen decembrskih praznikov in običaji, ki jih spremljajo, slovenski odnos do etnološke zapuščine, izginevanje in oživljanje tradicionalnih podeželskih in urbanih obrti ter rahljanje meril pri imenovanjih na najvišje vodstvene položaje v slovenskih muzejih in galerijah. S profesorjem Bogatajem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. V javnosti je najbolj znana po dolgoletnem boju proti prisotnosti rakotvornega azbesta in boju za azbestne bolnike. Poleg tega se ukvarja s poklicnimi boleznimi, mobingom na delovnem mestu, umrljivostjo; seznam njenih poklicnih aktivnosti je še daljši. V zadnjem času se ukvarja s težavami zaradi epidemije koronavirusne bolezni v delovnih organizacijah. Kot mlada zdravnica je začela kariero v ambulanti v Postojni, se v naslednjih letih odločila za specializacijo iz medicine dela, doktorirala je v ZDA, danes pa je doma in v svetu priznana strokovnjakinja na področju vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi, bolje rečeno: na bolezni in smrti ljudi. O svoji poklicni poti, na kateri ni manjkalo polen pod noge, govori odkrito in neposredno; takšno jo javnost tudi pozna. Naj gre za poklicne bolezni ali virus covida 19, vedno je pomembno, da se ob ustrezni delovni zaščiti delavcev ustrezno spremenijo tudi delovne razmere, pravi. In tam, kjer imajo ozaveščeni delodajalci ustrezno znanje, je vse to mogoče, kjer takih delodajalcev ni, pa delavci trpijo tudi med koronakrizo. Sicer pa bomo prof. dr. Metodo Dodič Fikfak malo pobliže spoznali tudi osebno, saj ji je pri delu v nepogrešljivo oporo njena družina.
Tokrat bo gost oddaje Intervju Miran Zupanič, filmski in televizijski režiser, dobitnik številnih domačih in tujih priznanj, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nekdanji predsednik Nacionalnega sveta za kulturo, krajše obdobje tudi predsednik Programskega sveta RTV, ter dober poznavalec in premišljevalec kulture, umetnosti in kulturne politike. Miran Zupanič je avtor številnih dokumentarnih in igranih filmov, med njimi Otroci s Petrička, Kocbek - pesnik v pogrezu, Operacija Cartier, Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine ter Poj mi pesem – dokumentarni film o Vladu Kreslinu. Z Miranom Zupaničem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat v Intervjuju: dr. Jožef Smej, škof, pesnik, pisatelj, prevajalec in preučevalec kulturne preteklosti Prekmurja. V svojih romanih, esejih in znanstvenih člankih skrbno beleži usode ljudi med Muro in Rabo, ki so ohranjali in razvijali kulturno identiteto prekmurske pokrajine.
Tokrat v oddaji Intervju o ozadju mita o kaplanu Martinu Čedermacu. Letos smo namreč praznovali več stotih obletnic dogodkov, ki so usodno vplivali na nacionalne želje Slovencev. Julija 1920 je požig Narodnega doma v Trstu pretresel Evropo, z njim so fašisti napovedali, kaj čaka Slovence. Desetega oktobra je po plebiscitu sledila izguba Koroške. Te dni, 12. novembra, pa je minilo 100 let od podpisa Rapalske pogodbe, po kateri so Slovenci izgubili kar tretjino etničnega ozemlja. A ni ostalo tako – tudi zaradi dobro organizirane in premišljene akcije ljudi, ki jim običajno ne pripisujemo subverzivnih dejanj – duhovnikov. Upor primorskih čedermacev je ohranjen v umetniškem izrazu na cerkvenih poslikavah ekspresionističnega slikarja Toneta Kralja. O njihovih navdihujočih dejanjih in o tem, kam se uvrščajo v tradiciji uporov na Slovenskem, bo v oddaji Intervju govoril zgodovinar, prof. dr. Egon Pelikan, z Inštituta za zgodovinske študije pri Znanstvenoraziskovalnem središču Koper. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Tokrat je voditelj dr. Jože Možina v goste povabil najpomembnejšega raziskovalca udbovskih arhivov pri nas, ki v marsičem pooseblja misel, da zgodovinskih zmot ne bomo ponavljali, če bomo zgodovino dobro poznali. Povod za pogovor sta njegovi novi knjigi, prva o Udbi in akciji Sever, druga pa je kritična biografija politika Janeza Stanovnika. Omerza uvodoma pojasni, da je vzrok za nastanek knjige o Janezu Stanovniku postavitev spomenika njemu na čast ob slovenskem parlamentu letos poleti, čeprav je eklatantno jasno, da je bil Stanovnik odločno proti slovenski osamosvojitvi. To Omerza v knjigi na podlagi virov tudi dokaže. Na dno Dantejevega pekla pa po Omerzovem mnenju sodi Stanovnikova skrajno nemoralna ovaduška vloga pri krščanskih socialistih med vojno. Omerza v pogovoru predstavi delovanje Janeza Stanovnika v partizanih, med katere je vstopil kot krščanski socialist, pri karieri pa mu je pomagal Kocbek. A je kmalu, brez vednosti Kocbeka, stopil v Komunistično partijo, vanjo ga je sprejel Boris Kidrič, in potem kot partijski ovaduh, po prepričanju Omerze, ovajal delovanje krščanske skupine partiji. Stanovnikovi potomci so sicer protestirali, češ da Omerza ustvarja teorijo zarote in da Stanovnik tega ni počel, a Omerza je našel arhivske vire, v katerih Stanovnik sam opisuje to svoje početje, kot zaslugo za partijo. Pisca kritične biografije o Janezu Stanovniku zanima tudi, kdaj je opustil krščansko vero in se prelevil v ateista – Stanovnik sam je zapisal tri različne datume oz. časovna obdobja. V drugem delu pogovora se sogovornika dotakneta druge Omerzove knjige, ki je izšla poleti, z naslovom Udba in akcija Sever. V njej Omerza sicer pozitivno opisuje delovanje slovenske Udbe v času preprečevanja srbskih mitingov v Sloveniji konec 80. let, nikakor pa to delovanje ne sodi med osamosvojitvena dejanja, saj je Udba do zadnjega nadzirala in preganjala politične nasprotnike. Zanimivo je, da prvega javnega odločilnega signala za preprečitev mitinga decembra 1989 ni dala partija, ki je takrat še oklevala, ampak vodja sindikatov strojevodij Slavko Kmetič, ki je pogumno izjavil, da bodo strojevodje preprečili, da bi se mitingaši vozili po slovenskih tirih. Udba in notranji minister Tomaž Ertl sta ves čas delovala proti demokratičnim in osamosvojitvenim prizadevanjem, dokazuje Omerza. Tudi v tem primeru je Omerza spomnil na škandalozno dodelitev visokega državnega odlikovanja Tomažu Ertlu, ki je do konca ščitil totalitarni režim, kršil človekove pravice in zamolčal razorožitev Slovenije, čeprav je bil s tem seznanjen.
Gostja Intervjuja bo sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Področja njenega raziskovanja so migracije, izobraževanje in ženske študije. O izseljevanju Slovencev v zadnjih 150 letih, o tem, da so v državah izseljevanja pogosto doživeli tudi odpor in zaničevanje, o tem, kako je odkrila Angelo Vode, pomembno izobraženko in feministko ter obsojenko na Nagodetovih procesih, in o tem, kako slovenski izobraževalni sistem sprejema otroke priseljencev, se bo z Mirjam Milharčič Hladnik pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja tokratne oddaje Intervju je Dragica Wedam Lukić, doktorica pravnih znanosti, redna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in nekdanja predsednica Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Glavne teme intervjuja so trenutne razmere v sodni veji slovenske oblasti in težave pravosodja, kakor jih v Poročilu o stanju na področju vladavine prava navaja Evropska komisija, pomisleki o uravnoteženosti ustavnega sodišča in vprašanje, ali je to s presojo ustavnosti omejevanja gibanja na občine dalo vladi proste roke za kratenje ustavnih pravic in svoboščin. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Gostja intervjuja infektologinja prof. dr. Bojana Beović je v pogovoru z Jožetom Možino izrazila veliko zaskrbljenost nad tako hitrim širjenjem okužb in hkrati porastom števila bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. K sreči so odgovorni čez poletje z izobraževanjem in prerazporeditvami podvojili kapacitete na intenzivnih oddelkih za kovid bolnike, vendar bo v primeru skokovitega naraščanja okužb tudi teh kapacitet zmanjkalo. Problem ni v opremi ampak predvsem v kadrih, ki jih ni mogoče čez noč najti oz. izobraziti. Dr. Beovićeva zato apelira na vse državljane, da se res potrudijo in upoštevajo vsa navodila glede nošenja mask, razdalje in prepovedi zbiranja. Smo v ključnem obdobju, izpostavlja, če bomo virus sedaj zajezili bomo kmalu zadihali, v nasprotnem primeru nas čaka rdeč scenarij, ki bo hudo prizadel gospodarstvo, javno življenje in socialne stike. V intervjuju bomo dr. Beovićevo, kot prvo strokovno osebo boja s koronavirusno boleznijo, spoznali tudi bolj z osebne plati. Je izjemna strokovnjakinja, profesorica, avtorica člankov v najuglednejših strokovnih revijah. Posebej dragocene so njene raziskave na področju smotrne uporabe antibiotikov. Ne glede na zahtevno obdobje, ki je pred nami gostja izpostavlja, da je potrebno ohraniti optimizem, saj so z upoštevanjem ukrepov sedanje razmere še vedno obvladljive.
Gost oddaje Intervju bo Robert Botteri, glavni urednik revije Mladina v času, ko je revija s svojim preiskovalnim poročanjem, kontroverznimi vsebinami, provokativnim načinom pisanja in zavzemanjem za odprto, pluralno družbo ključno pripomogla k demokratizaciji družbe, k razpadu Jugoslavije in slovenski osamosvojitvi. Danes je Robert Botteri Mladinin kreativni direktor. V oddaji Intervju se bo o novinarstvu takrat in danes ter o odnosih politikov do medijev z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
Desetega oktobra bo minilo sto let od koroškega plebiscita, na katerem so se prebivalci južne Koroške po prvi svetovni vojni odločili, da bodo živeli v Republiki Avstriji in ne v novoustanovljeni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na severni strani meje z Avstrijo je tako ostala desetina narodovega telesa. In kako gre Slovencem danes, po sto letih življenja v Avstriji? Gost Intervjuja bo koroški odvetnik Rudi Vouk, z njim pa se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi novinar Jože Možina, je dr. Aleš Maver, latinist in zgodovinar, ki predava na mariborski Filozofski fakulteti in velja za enega najbolj razgledanih humanistov v svoji generaciji. Maver je izjemen poznavalec starega veka in razmer v vzhodnoevropskih državah, tako da bo beseda tekla tudi o trenutnem dogajanju v Belorusiji. Kot politični analitik bo komentiral dogajanje v Evropski uniji, predvsem odnos do Višegrajske skupine in vloge Slovenije pri tem. Z voditeljem se bosta dotaknila tudi razmer v Sloveniji na področju politike in medijev.
Neveljaven email naslov
